Več kot polovica svetovnega prebivalstva bo do leta 2035 debela

Več kot polovica svetovnega prebivalstva bo do leta 2035 uvrščena v kategorijo debelih ali ljudi s prekomerno telesno težo, če ne bodo sprejeti nujni ukrepi za preprečevanje tega trenda, opozarja Svetovna federacija za debelost (World Obesity Federation).

Več kot štiri milijarde ljudi se bo soočalo s to težavo, pri čemer je največji porast debelosti opazen pri otrocih, navaja poročilo.

Velik porast deleža debelih prebivalcev se pričakuje predvsem v državah z nizkimi in srednjimi dohodki v Afriki in Aziji.

Avtorji poročila napovedujejo, da bodo letni svetovni stroški, povezani z debelostjo, do leta 2035 presegli štiri bilijone ameriških dolarjev.

Rezultati raziskave so jasno opozorilo državam, naj ukrepajo takoj, sicer bodo v prihodnosti občutile resne posledice, je dejala profesorica Louise Baur, predsednica federacije.

Raziskovalci so še posebej poudarili naraščajoče stopnje debelosti med otroki in najstniki ter napovedujejo, da se bodo številke tako pri dečkih kot deklicah podvojile v primerjavi z letom 2020.

Trend je po njihovih besedah »posebej zaskrbljujoč«, zato »morajo vlade in zakonodajne oblasti po vsem svetu storiti vse, kar je v njihovi moči, da bi preprečile zdravstvene, socialne in ekonomske posledice, ki jih bo nosila mlajša generacija«, je opozorila profesorica Baur.

Po njenih besedah je treba ukrepati s spremembo »sistemov in temeljnih vzrokov«, ki prispevajo k debelosti.

Povečanje debelosti prizadene revnejše države

Učinki naraščajoče debelosti so še posebej pereči v državah z nižjimi dohodki, opozarja poročilo. Kar devet od desetih držav, v katerih se pričakuje najhitrejša rast debelosti, je v Afriki in Aziji, večinoma v državah z nizkimi ali srednjimi dohodki.

Med vzroki za ta trend so spremembe v prehranjevalnih navadah, povečano uživanje visoko predelane hrane, znatno pomanjkanje telesne aktivnosti, premalo stroga pravila glede oglaševanja in proizvodnje hrane ter slaba opremljenost zdravstvenih sistemov za nadzor debelosti in izobraževanje prebivalstva.

Države z nižjimi dohodki so »pogosto najmanj sposobne spopasti se z izzivi, ki jih prinaša debelost, in z njenimi posledicami«, dodaja poročilo.

Naraščajoča stopnja debelosti bo imela pomemben vpliv tudi na svetovno gospodarstvo, saj naj bi stroški debelosti znašali kar tri odstotke globalnega bruto domačega proizvoda (BDP).

Ob tem avtorji poudarjajo, da »ekonomski vpliv debelosti ne sme biti razlog za stigmatizacijo ali krivdo ljudi, ki živijo z debelostjo«.

Zaskrbljujoče tudi v Sloveniji

Ne pozabimo, kakšen je rast revščine v Sloveniji: Več kot 260.000 prebivalcev pod pragom tveganja

V Sloveniji se število oseb, ki živijo pod pragom tveganja revščine, vztrajno povečuje. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je v letu 2023 z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo približno 264.000 oseb, kar predstavlja 12,7 % celotne populacije.

Prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je v letu 2023 znašal 903 evre na mesec, kar je 76 evrov več kot leto prej. To predstavlja največjo rast v absolutnem znesku po letu 2005. Za štiričlansko družino (dva odrasla in dva otroka, mlajša od 14 let) je prag znašal 1.896 evrov, za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 1.354 evrov na mesec.

Naraščajoče tveganje socialne izključenosti

Stopnja tveganja socialne izključenosti se je prav tako povečala in je v letu 2023 znašala 13,7 %, kar pomeni, da je bilo temu tveganju izpostavljenih približno 287.000 oseb. Med njimi je bilo 10.000 oseb sočasno izpostavljenih vsem trem oblikam socialne izključenosti: tveganju revščine, resni materialni in socialni prikrajšanosti ter zelo nizki delovni intenzivnosti.

Dolgotrajna revščina v porastu

Zaskrbljujoč je tudi podatek o dolgotrajnem tveganju revščine, ki je v letu 2023 znašalo 6,8 %, kar pomeni, da je približno 123.000 oseb živelo z dohodki pod pragom tveganja revščine vsaj v treh od zadnjih štirih let. To je 1,4 odstotne točke več kot leto prej.

Mednarodna primerjava

V evropskem merilu se Slovenija z 12,7-odstotno stopnjo tveganja revščine uvršča pod povprečje Evropske unije, ki je v letu 2022 znašalo 16,2 %. Kljub temu pa trend naraščanja revščine v Sloveniji kaže na potrebo po celovitih ukrepih za izboljšanje socialne varnosti prebivalstva.

Naraščajoče število oseb pod pragom tveganja revščine v Sloveniji opozarja na nujnost ukrepanja na področju socialne politike. Povišanje praga tveganja revščine in povečanje števila oseb, izpostavljenih socialni izključenosti, zahtevata celovite rešitve za izboljšanje življenjskih pogojev najbolj ranljivih skupin prebivalstva.

Vrnimo se na temo ...

Kaj je debelost?

Debelost je kronična presnovna bolezen, za katero je značilno prekomerno kopičenje telesne maščobe, ki lahko škodljivo vpliva na zdravje posameznika. Gre za kompleksno stanje, ki ni zgolj posledica prevelikega vnosa hrane in premalo gibanja, ampak vključuje tudi genetske, hormonske, psihološke in okoljske dejavnike.

Kako merimo debelost?

Najpogostejši pokazatelj debelosti je indeks telesne mase (ITM), ki ga izračunamo z razmerjem med telesno težo v kilogramih in kvadratom telesne višine v metrih (kg/m²). Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opredeljuje ITM na naslednji način:

Normalna telesna teža: ITM med 18,5 in 24,9

Prekomerna telesna teža: ITM med 25 in 29,9

Debelost: ITM 30 ali več

Pri nekaterih posameznikih, kot so športniki z veliko mišične mase, ITM ni vedno zanesljiv kazalnik, zato se za bolj natančno oceno uporablja tudi merjenje obsega pasu in analiza telesne sestave.