Vsi, ki trpite zaradi migrenskih glavobolov, tole morate vedeti

Približno 50 odstotkov bolnikov z migreno ni nikoli dobilo diagnoze ali pa so jim nepravilno diagnosticirali drugo vrsto glavobola.

Če veste, za kakšno vrsto glavobola gre, lahko z ustreznim zdravljenjem najdete olajšanje.

Glavobol, povezan z migreno, je utripajoč in vsaj zmerno boleč. Traja od 4 do 72 ur.

Če je vadba za vas prava muka, potem morate tole prebrati

Običajno ga občutimo le na eni strani glave, pogosto za enim očesom. Sprožijo ga določene snovi ali situacije - stres, hormoni, hrana ...

Ženske ga imajo približno trikrat pogosteje kot moški. Čeprav je tem bolečim glavobolom posvečene veliko pozornosti, pa napad migrene od drugih vrst glavobola ločijo predvsem senzorični dejavniki.

O tem je na spletni strani MedicineNet pisal zdravnik Charles Patrick Davis.

Drugi simptomi

Migrenski glavobol - utripajoča bolečina, običajno le na eni strani glave - je lahko dovolj močan, da prepreči opravljanje preprostih nalog ali delo. Spremljajoči čutni simptomi pa lahko prav tako uničijo vaš dan. Ti so pri vsakem človeku nekoliko drugačni. Čeprav običajno govorimo o glavobolih, nekateri ljudje z migreno nimajo glavobolov.

Napadi migrene lahko povzročijo težave z vidom in slabost. Nekateri vonji, zvoki ali svetloba so lahko boleči. Bolečina je lahko tako močna, da so osnovna opravila in gibi oteženi. Več kot 50 odstotkov bolnikov pravi, da so med napadom migrene manj produktivni doma ali na delovnem mestu.

Bolečina glavobola lahko izžareva proti očem, čelu ali temenu in povzroča slabost, bruhanje, težave z vidom ali preobčutljivost na običajno svetlobo ali blag napor. Pojavita se lahko tudi občutljivost mišic in bolečina ob rahlem dotiku.

Odkrivamo, kateremu delu telesa posvečamo najmanj higiene - sploh, če smo pretežki

Z avro ali brez nje?

Vsi primeri migrene niso enaki. Eden od načinov, kako jih ločiti, je ugotoviti, ali se pri vas pojavlja avra ali ne. Tako imenovani zapleteni napadi migrene se začnejo z avro. To so lahko vizualne motnje, kot so pike, valovite črte ali cikcak vzorci. Pri nekaterih ljudeh se pojavita odrevenelost ali mravljinčenje na eni strani telesa. Če spremljajo glavobol, se avre običajno pojavijo približno eno uro prej. Če se ne pojavijo, jih imenujemo očesne migrene. Pri nekaterih ljudeh se avra migrenskega glavobola pojavlja brez bolečine.

To vrsto ima približno četrtina ljudi z diagnozo migrene (migreniki). Pri tistih, ki tega nimajo, strokovnjaki njihovo stanje imenujejo navadna migrena. Tudi brez avre se lahko pojavijo občutljivost na svetlobo, slabost in drugi simptomi.

Opozorilni znaki

»Klasična« avra se ne pojavi pri vseh bolnikih, vendar ima lahko približno 25 odstotkov bolnikov prodromalno fazo (zgodnjo fazo), ki se začne z blagimi simptomi. Prodromalna faza se pojavi tudi 24 ur pred pojavom bolečine. Pri nekaterih se pojavijo spremembe razpoloženja (depresija, vznemirjenost, razdražljivost) in občutki nenavadnih vonjav ali okusov, medtem ko se drugi lahko počutijo utrujeno ali napeto.

To je razlog, zakaj Primož Roglič blesti na Giru

Kaj povzroča napade migrene?

Vzroki migrenskega glavobola so zapleteni. Čeprav gre za najpogostejši vzrok nevrološke invalidnosti na svetu, raziskovalci šele začenjajo razumeti, kaj povzroča migreno. Pred kratkim so zavrgli eno od pogostih razlag. To je tako imenovana žilna teorija, ki so jo predlagali leta 1938 in trdi, da sprememba tlaka v žilnem sistemu v bližini možganov povzroča migreno. Vendar pa ta teorija ne velja več.

Migrena zdaj velja za nevrološko bolezen, povezano z geni, in ne za žilno bolezen.

Trenutne raziskave kažejo, da so vsaj delno odgovorne različne genetske mutacije. Eno od takšnih genskih mutacij so

ugotovili v genu, ki naj bi pomagal živčnim celicam pri počitku. Kadar se v tem genu pojavijo mutacije, lahko povzročijo, da živčne celice postanejo preveč vzburjene, zaradi česar so bolj odzivne na manjšo bolečino.

Čeprav so genske mutacije del zgodbe, je nastanek migrene izjemno zapleten. Temelji na več procesih, ki bodisi povzročijo vidno spremenjeno strukturo možganov bodisi so posledica teh strukturnih sprememb. Pravzaprav nekateri znanstveniki menijo, da ni enega samega vzroka.

Raziskave na tem vse bolj razvijajočem se področju se nadaljujejo.