Vzrok za Alzheimerjevo bolezen bi lahko prihajal iz naših ust

Čeprav raziskovalci še vedno poskušajo natančno določiti mehanizme te okužbe, številne študije kažejo, da se Alzheimerjeva bolezen širi na način, ki presega dosedanje razumevanje.

Ena od takšnih študij, objavljena leta 2019, je ponudila eno najmočnejših doslej ugotovljenih povezav med Alzheimerjevo boleznijo in bakterijsko okužbo – in to z nepričakovane strani: bolezni dlesni.

V raziskavi, ki jo je vodil mikrobiolog Jan Potempa z Univerze v Louisvillu, so znanstveniki v možganih pokojnih bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo odkrili bakterijo Porphyromonas gingivalis, ki povzroča kronični parodontitis (bolezen dlesni).

To ni bila prva študija, ki je povezala omenjena dejavnika, a raziskovalci so šli še dlje.

V ločenih poskusih na miših so ugotovili, da je okužba ustne votline s to bakterijo povzročila njeno naselitev v možganih ter povečano proizvodnjo beta-amiloida (Aβ), lepljivih beljakovin, ki so pogosto povezane z Alzheimerjevo boleznijo.

Raziskovalna skupina, ki jo je koordiniralo farmacevtsko podjetje Cortexyme, soustanovljeno s strani prvega avtorja študije Stephena Dominyja, ni trdila, da je odkrila dokončen vzrok za Alzheimerjevo bolezen.

Vendar je bilo očitno, da so menili, da gre za obetavno smer raziskav.

»Infekcijski povzročitelji so že prej veljali za možne dejavnike pri razvoju in napredovanju Alzheimerjeve bolezni, vendar dokazi o vzročnosti doslej niso bili prepričljivi,« je takrat pojasnil Dominy.

»Zdaj pa imamo prvič trdne dokaze, ki povezujejo znotrajcelični, gram-negativni patogen P. gingivalis z razvojem Alzheimerjeve bolezni.«

Ključno odkritje

Poleg tega je ekipa v možganih bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo identificirala strupene encime, imenovane gingipaini, ki jih izloča omenjena bakterija. Njihova prisotnost je bila povezana z dvema ločenima markerjema bolezni: beljakovino tau in beljakovinsko oznako, imenovano ubiquitin.

Še bolj prepričljiv pa je bil podatek, da so te strupene gingipaine našli tudi v možganih pokojnih oseb, ki nikoli niso bile diagnosticirane z Alzheimerjevo boleznijo.

To je ključno odkritje, saj doslej ni bilo jasno, ali parodontalna bolezen povzroča Alzheimerjevo bolezen oziroma ali demenca vodi v slabo ustno higieno.

Dejstvo, da so bile nizke ravni gingipainov prisotne tudi pri ljudeh brez diagnoze Alzheimerjeve bolezni, bi lahko pomenilo ključen dokaz – saj nakazuje, da bi ti posamezniki morda razvili bolezen, če bi živeli dlje.

»Naše odkritje antigenov gingipainov v možganih posameznikov z Alzheimerjevo boleznijo, pa tudi pri tistih, ki so kazali Alzheimerjevo patologijo, a niso imeli diagnoze demence, nakazuje, da okužba možganov s P. gingivalis ni posledica slabe ustne higiene po nastopu demence ali posledica pozne faze bolezni, temveč zgodnji dogodek, ki lahko pojasni patologijo, zaznano pri srednje starih posameznikih, še preden se pojavijo kognitivni upadi,« so raziskovalci zapisali v svoji študiji.

Poleg tega je spojina, ki jo je razvilo podjetje Cortexyme in se imenuje COR388, v poskusih na miših pokazala, da lahko zmanjša bakterijsko breme okužbe možganov s P. gingivalis, hkrati pa zmanjša tudi proizvodnjo beta-amiloida in nevroinflamacije.

Čeprav bo potrebno nadaljnje raziskovanje, znanstvena skupnost ostaja previdno optimistična

»Zdravila, ki ciljajo na strupene beljakovine bakterije, so doslej pokazala koristi zgolj pri miših, a ker v zadnjih 15 letih nismo razvili nobenih novih zdravil za demenco, je pomembno, da preučimo čim več različnih pristopov k reševanju bolezni, kot je Alzheimerjeva,« je v izjavi poudaril glavni znanstveni direktor organizacije Alzheimer's Research, David Reynolds.

Izsledki raziskave so bili objavljeni v reviji Science Advances.

Prejšnja različica tega članka je bila prvotno objavljena januarja 2019.