Za nasvete in napotke pri reševanju nalog so povprašali svoje dedke in babice
Program Varno na kolesu, ki poteka na pobudo družbe Butan plin in partnerjev, je spodbudil sodelujoče k medgeneracijskemu sodelovanju.
V zimskih dneh so kolesa morda mirovala, a učenci osnovnih šol (OŠ), ki sodelujejo na razpisu programa Varno na kolesu, pravijo, da so dodobra vihrali svoje možgančke in se pripravljali na novo kolesarsko sezono.
Hladnejše mesece so izkoristili za utrjevanje prometnega znanja, da bodo z nastopom pomladi pripravljeni na nove kolesarske dogodivščine.
Z do zdaj opravljenimi nalogami razpisa izpostavljajo pomembnost medgeneracijskega povezovanja, ki je v nenehno spreminjajoči se kolesarski kulturi ključnega pomena. Za nasvete in napotke pri reševanju nalog so povprašali svoje dedke in babice.
Nekoč so za red in varnost skrbeli učenci v uniformah
V okviru razpisa Varno na kolesu so učenci v prvem polletju med drugim opravljali naloge, s katerimi so preverjali, kako so prometno znanje pridobivali nekoč, kaj se je v zadnjih letih na tem področju spremenilo in kako pomembno prevozno sredstvo je bilo včasih kolo. Učenci OŠ Cirkovce so se pogovarjali z Jožico Plajnšek, eno izmed babic, danes upokojeno učiteljico, ki je bila na osnovni šoli kar 35 let zaslužna za poučevanje prometne vzgoje.
Že takrat je verjela, da je znanje o varnem ravnanju in udeležbi v prometu enako pomembno kot osnovna izobrazba. Spomni se časov, ko so učenci nosili policijske uniforme, da so bili prepoznavni med nadziranjem prometa v okolici šole, in skrbeli za red na šolskem dvorišču. Po uspešno opravljenih izpitih so takrat četrtošolci opravljali še vožnjo na poligonu in kolesarili v okolici šole. Šole niso želele prevzeti odgovornosti za organizacijo kolesarskih izletov.
Medtem ko razmišlja o trenutni kolesarski kulturi, dodaja: »Včasih se je kolo uporabljalo za kratke razdalje, do trgovine, znancev ali prijateljev. Danes je drugače. Kolesarjenje je postalo pomemben del načina življenja in je priljubljena oblika rekreacije. Vse več je družin, ki nedeljske popoldneve izkoristijo za druženje na kolesih.«
Podobno prakso so potrdile tudi ankete učencev OŠ Veržej, OŠ Janka Modra Dol pri Ljubljani, OŠ Dobrova in OŠ Benedikt. Ankete razkrivajo, da se je kolo nekoč največ uporabljalo za prevoz k maši, na njivo, po opravkih ali v trgovino. V šolo so navadno hodili peš.
Ceste so bile večinoma makadamske, le manjšina se jih je v otroštvu vozila po asfaltiranih poteh. Urejenih kolesarskih poti, kot jih poznamo danes, niso imeli. Več koles (tri) so pri hiši imele le premožnejše družine, nekateri pa so si jih delili z brati ali sestrami. Mnogi so se kolo naučili voziti med 5. in 7. letom starosti, nekateri celo kasneje, tudi po 12. letu, ko so prejeli svoje prvo kolo.
Zanimivo je bilo tudi razkritje, da v času, ko so naše babice in dedki obiskovali osnovno šolo, kolesarskega izpita niso opravljali, prav tako večinoma niso uporabljali čelade. Ustrezna zakonodaja, ki je urejala opravljanje kolesarskih izpitov, je bila namreč sprejeta šele v 70. letih 20. stoletja.
Organizatorji programa Varno na kolesu so prepričani, da je pri ozaveščanju o varnosti, poleg klasičnih učnih pripomočkov, ključno tudi medgeneracijsko povezovanje. »V Agenciji za varnost prometa si že vrsto let prizadevamo izboljšati varnost na naših cestah, odgovorne spodbujamo k vlaganju v varno infrastrukturo in izvajamo akcije, ki so namenjene krepitvi prometne kulture med prebivalci. To navsezadnje povečuje zaupanje tako šol kot družin, da se na kolesu počutijo varne. Program Varno na kolesu je odličen primer celovitega pristopa nadgradnje izobraževanja in usposabljanja mladih o prometni varnosti in spodbujanja trajnostne mobilnosti,« pove dr. Mateja Markl z Javne agencije RS za varnost prometa, ki je sicer tudi članica strokovne komisije programa Varno na kolesu.
Ob tem pozdravi letošnjo dodatno usmeritev programa na področje medgeneracijskega sodelovanja: »Sodelovanje med različnimi generacijami je vsekakor pohvalno in dobrodošlo. Starejše generacije imajo bogate izkušnje in so lahko izvrstni mentorji. Kolesarska kultura ter pravila se nenehno spreminjajo in koristno je, da tudi mlajši s starejšimi delijo svoje znanje ter jim tako pomagajo bolje razumeti spremembe v prometu.«
Danes so kolesarski izleti običajna praksa, včasih je bila to nepredstavljiva odgovornost
Kot ugotavljajo mladi kolesarji, je danes kolesarska kultura vse bolj prisotna in priljubljena. Kolesarjenje je postalo pomemben del vsakdanjega življenja, saj ljudje vedno bolj razumejo pomen trajnostne mobilnosti in zdravega načina življenja. Kolesarske steze in infrastruktura so se v zadnjih letih zelo izboljšale, kar je prispevalo k boljši varnosti kolesarjev in tudi k večjemu številu kolesarjev na cestah. Vse več ljudi se odloča za kolesarjenje kot alternativni način prevoza, kar prispeva k manjšemu onesnaževanju okolja in izboljšanju kakovosti zraka.
Tanja Medved, vodja programa Varno na kolesu, ob tem pove: »V obdobju 11 let, odkar izvajamo program Varno na kolesu, opažamo pozitivne premike predvsem pri uporabi kolesa in spodbujanju trajnostne mobilnosti v osnovnih šolah. Če je bila misel o organizaciji kolesarskega izleta nekoč nepredstavljiva, je danes to vse pogostejša praksa v številnih slovenskih osnovnih šolah. Sistemsko urejeno področje prometne vzgoje je zelo pomembno, učitelji pa imajo pomembno vlogo pri prenosu znanja na mlajše generacije.«
Poudari, da se je v zadnjih letih izboljšala tudi kolesarska infrastruktura v številnih lokalnih okoljih, k čemur so zagotovo pripomogla številna opozorila OŠ, ter opozarja: »Pogosto so mladi ambasadorji programa Varno na kolesu zgled tako vrstnikom kot starejšim, saj s svojim ravnanjem opozarjajo, da so za varno vključitev v promet potrebni znanje, uporaba ustrezne opreme in nenehno ozaveščanje, da ostanejo naše poti v prometu varne.«
Napovednik prihajajočih dogodkov programa Varno na kolesu:
19. april: razglasitev finalistov 11. sezone programa Varno na kolesu – spletni dogodek
19. maj: razglasitev nacionalnih zmagovalcev 11. sezone Varno na kolesu – SiTi teater (Ljubljana)
