Zakaj delo v nočnih izmenah velja za dejavnik tveganja za razvoj številnih bolezni

Nova znanstvena raziskava, objavljena v reviji Nature Communications, razkriva, da je čas uživanja hrane lahko pomembnejši dejavnik tveganja za zdravje srca kot spanec.

Ugotovitve kažejo, da bi lahko preprosta sprememba prehranjevalnih navad, uživanje hrane le v dnevnem času, pomembno zmanjšala škodljive učinke nočnega dela na srčno-žilni sistem.

Nočno delo ostaja zdravstveno tveganje

Delo v nočnih izmenah že dolgo velja za dejavnik tveganja za razvoj številnih bolezni, zlasti srčno-žilnih. Kronična izpostavljenost obrnjeni dnevno-nočni rutini vodi v cirkadiani ritem, neusklajenost med vedenjskim ritmom posameznika in notranjo biološko uro. To stanje vpliva na delovanje številnih telesnih sistemov,  z živčevjem in krvnim obtokom.

Nova študija potrjuje, da ima cirkadiani ritem neposreden vpliv na dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni, vendar obenem nakazuje, da je mogoče te posledice pomembno ublažiti, in to s preprostim prilagajanjem časa obrokov.

Natančno nadzorovana klinična raziskava

V dvotedenski klinični študiji so udeleženci bivali v popolnoma nadzorovanem okolju, brez dostopa do dnevne svetlobe ali naprav, ki bi kazale čas. Vzpostavljeni so bili natančni pogoji, s katerimi je bilo mogoče izločiti vse zunanje vplive, tudi s spanjem, svetlobo, telesno dejavnostjo in prehrano.

Udeleženci so najprej sledili protokolu tako imenovane »stalne rutine«, ki vključuje 32-urno budnost v zatemnjenem prostoru z enakim telesnim položajem in enakimi prigrizki na uro. S tem so raziskovalci lahko ločili vplive notranje ure od drugih dejavnikov okolja.

V nadaljevanju so udeležence razdelili v dve skupini. Ena skupina je uživala obroke ponoči in podnevi, kot je to značilno za večino nočnih delavcev. Druga skupina pa je jedla izključno podnevi, kljub temu da so opravljali nočno delo.

Prehranjevanje podnevi izničilo škodljive učinke nočnega dela

Po zaključenem obdobju simuliranega nočnega dela so raziskovalci ponovno izvedli protokol stalne rutine, s čimer so natančno izmerili vpliv nočnega dela na srčno-žilno zdravje.

Ugotovljeno je bilo, da so se pri osebah, ki so uživale hrano tudi ponoči, izrazito povečali dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni. Med njimi so bili višji krvni tlak, povečana raven zaviralca aktivatorja plazminogena 1 (PAI-1), ki je povezan z večjo verjetnostjo nastanka krvnih strdkov ter spremembe v delovanju avtonomnega živčnega sistema.

Nasprotno pa pri skupini, ki je jedla le podnevi, teh sprememb niso zaznali. Zanimivo je, da sta bili količina in sestava hrane v obeh skupinah enaki, razlika je bila le v času prehranjevanja.

Potencial za spremembo prehranjevalnih smernic

Čeprav je bila študija izvedena na majhnem vzorcu, kar je sicer značilno za tovrstne visoko nadzorovane poskuse, so njene ugotovitve izjemno pomembne.

Stroga kontrola vseh ključnih dejavnikov, od svetlobe in spanja do telesne drže in prehrane, omogoča zanesljive zaključke glede vpliva časa obrokov na zdravje.

Rezultati odpirajo možnosti za oblikovanje novih prehranskih smernic, zlasti za osebe, ki delajo v izmenah, trpijo za motnjami spanja ali pogosto potujejo med časovnimi pasovi. Izogibanje nočnim obrokom bi lahko postalo pomemben preventivni ukrep pri ohranjanju srčno-žilnega zdravja.

Ključno sporočilo: ni pomembno le, kaj in koliko jemo – temveč predvsem, kdaj

Nova spoznanja postavljajo v ospredje vlogo cirkadiane biologije pri prehranjevalnih navadah. Čeprav so za potrditev dolgoročnih učinkov potrebne nadaljnje raziskave, aktualna študija že zdaj ponuja jasen signal: sprememba časa obrokov bi lahko postala ključno orodje za zaščito zdravja v sodobnem ritmu življenja, kjer je delo ponoči vse pogostejše.