Vse, kar moramo vedeti, preden se odpravimo na zimski pohod (VIDEO)
Zimsko pohodništvo je privlačno, a hkrati tudi nevarno. Nikoli ne smemo podcenjevati hribov in gora. Prav prejšnji teden se je smrtno ponesrečil izkušeni planinec, in to na »hišni gori.«
V Poletu redno pišemo o pohodništvu, tudi gorništvu, in vsako leto opozarjamo na novosti glede opreme in njene uporabe. Planinska zveza Slovenije je tista, ki nam kaže smernice.
Zimski čas je eden izmed najbolj idiličnih v visokogorju, a ta idila ima tudi hladno stran, ki se je z znanjem oboroženi planinec zaveda. Na nižje temperature, krajši dan, zaprte koče in druge posebne razmere moramo biti pripravljeni, zato se v gore podamo z načrtom v glavi.
Slovensko visokogorje je pod snežno odejo, nevarnost snežnih plazov je nad višino 1400 m zmerna, to je druga stopnja po evropski petstopenjski lestvici.
Z vidika stroke gre za najbolj problematično in nevarno stopnjo, saj jo večina posameznikov prezre, češ saj je samo »dvojka«. Pa vendar je v zadnjih dneh v gorah opaziti veliko nihanja v temperaturi. Zato so se v grapah prožili plazovi mokrega snega, predvsem tam, kjer je travna podlaga.
Veliko pa je tudi mest z napihanim snegom, ki že ob pičli obremenitvi popusti in se sprožijo plazovi kložastega snega. Vse omenjene dejavnosti se dogajajo na dokaj majhnem območju, zato je oceno tveganja težko podati. Imamo mesto z mokrim snegom in travno podlago, ki kar kliče po plazovih; le nekaj metrov stran pa se srečamo s trdno in poledenelo podlago.
V zadnjih dneh se je v sredogorju in visokogorju zadrževala megla, ki je oteževala orientacijo, poleg tega je bil zaradi dodatne vlage občutek mraza večji kot sicer. V prihodnjih dneh pričakujemo, da bo zaradi višjih temperatur čez dan sneg postal južen, proti večeru pa bo zamrznil. S tem se bodo večale ledene površine, ki so nevarne za zdrs.
Kaj moramo vedeti, če se na pohod odpravljamo pozimi?
Pred odhodom v gore ali na kateri koli planinski izlet je ključna dobra priprava. Katera vprašanja si je smiselno zastaviti, preden gremo od doma?
Poskrbimo za obveščanje in s svojo namero seznanimo najbližje (kam se odpravljamo, za koliko časa, rezervni cilji) ali pa v skrajnem primeru pustimo obvestilo pod vetrobranskim steklom avtomobila. Vpisujmo se v vpisne knjige na vrhovih in kjer je to možno. Vse te informacije pomagajo gorskim reševalcem pri pomoči.
Kakšno opremo potrebujemo?
Izbira primernega nahrbtnika, ki ne sme biti prevelik, je osnova za prijeten planinski izlet. V njem naj bo vsa priporočljiva planinska oprema, ki bo dobrodošla ob morebitnih težavah. Udobni in varni planinski čevlji in oblačila, ki, tudi če so mokra, dajejo občutek toplote, pa so zmagovalna kombinacija za doživetij polno raziskovanje planinskega sveta.
Kako izbrati primerno velikost čevljev in zakaj imajo tako dolge vezalke?
Ko sneg pokrije gorsko pokrajino, je naše osnovno gibanje še vedno hoja. Ne glede na to, ali se v zasnežene gore podajamo peš, s turnimi smučmi, krpljami ali gorskim kolesom, se bomo hitro srečali s pobočji, ki jih lahko varno prečimo le z uporabo cepina in derez.
Ko uporabljamo dereze, imamo v rokah cepin in ne planinskih palic, na rokah pa rokavice. Samo predstavljajte si, da hodite po pobočju naklonine, kot je Viševnik ali Kamniško sedlo, lahko tudi čez melišče na Durce pod Malo Raduho; po nesreči se z derezo zapnete v hlače in padete.
Pri padcu je ključna prva reakcija. S palicami se ne boste ustavili, brez rokavic pa lahko spustite cepin.
Dereze ali derezice?
Derezice so odličen pripomoček za varnejši korak in jih uporabljajo tudi gorski reševalci pri svojem delu. Vendar, kot vse, imajo tudi derezice omejitve, do kod je njihova uporaba še varna.
Derezice se namreč lahko uporabljajo na gozdnih cestah, planinah, kot je npr. Pokljuka, Velika planina, kjer izoblikovanost zemeljskega površja ne dopušča večjih zdrsov in je njihov namen zgolj, da ne pademo na položni in poledeneli podlagi.
Takoj ko gremo z derezicami v strmejša pobočja, obstaja nevarnost, da se nam snamejo s čevljev, saj so nanje pritrjene z elastiko, poleg tega nimamo v celoti stika s podlago, s čimer zaradi naklonine povečamo možnost zdrsa in poškodbe in/ali celo smrti.
***
Videoprodukcija izobraževalnih filmov: Peter Vrčkovnik
