Zakaj je dobro biti fit pred operacijo
Telesna zmogljivost je pomembno orodje za krepitev zdravja pred operativnim posegom in po njem. Pomanjkanje ali odsotnost telesne dejavnosti in obremenitve telesa precej škodljivo vpliva tako na telesno kot duševno stanje – kar nekaj strokovnjakov, vključno z menoj, pa telesno nedejavnost ravno zato označuje kot stanje, ki ima posledice, sorodne bolezni.
Zahtevno zdravljenje pogosto prinese priporočilo velike količine mirovanja in izogibanje telesni dejavnosti ali pa ji preprosto ne dajejo ključnega pomena – nujno strokovno priporočilo za bolnika o obremenitvi pa ni oblikovano ali pa je preveč splošno.
Človek je prepuščen lastnim navadam, možnostim v lokalnem okolju in samostojnemu iskanju rešitev. Operativni posegi, katerih namen je sicer odpraviti bolezen/poškodbo ali pa izboljšati zdravje in počutje, so resda opravljeni z dobrim namenom, vendar lahko vmesna pot, na kateri se posameznik izogiba telesnim obremenitvam brez prilagoditev, tehtnega strokovnega premisleka in medpoklicnega sodelovanja, še posebej pri zdravstveno »krhki« osebi vpliva na rezultat samega posega in nato zdravljenja.
Manjša telesna zmogljivost in pomanjkanje telesne dejavnosti lahko vplivata na:
a) večjo možnost zapletov ter manjše možnosti uspešnega okrevanja in zdravljenja;
b) daljši čas okrevanja in trajanje bolnišničnega zdravljenja;
c) zmanjšano kakovost življenja in vpliv na samostojnost;
d) pojav drugih zdravstvenih težav kot posledico dolgotrajnega mirovanja in ležanja;
e) kritično poslabšanje duševnega stanja, počutja in volje.
Cilji in vsebina telesne dejavnosti so oblikovani glede na stopnjo procesa zdravljenja in stanje posameznika.
Pri operativnih posegih je ključna prva stopnja, imenovana tudi prehabilitacija, ki se dogaja pred operativnim posegom – takrat mora biti oseba v skladu s svojim stanjem in procesom prejšnjega zdravljenja čim bolj zmogljiva (ima večjo rezervo telesne zmogljivosti).
Telesna dejavnost in načrtovana vadba sta pomembni tudi v drugi stopnji – med preživljanjem v zdravstveni ustanovi v času operativnega posega (preiskave, priprava na poseg, poseg in zgodnje okrevanje) – ter tretji stopnji – med procesom po odpustu iz zdravstvene ustanove (prehod v domače okolje ali ustanovo/oddelek, specializirano za okrevanje).
Pri osebah, ki dlje časa (teden in več) preživijo v bolnišničnem okolju, količina njihovega mirovanja in počitka pa je izrazito povečana, je nujno razmišljati o možnostih načrtovane telesne obremenitve, ki pa se lahko različno prilagodi – prilagodi se lahko količina (način, raven ali čas obremenitve ter odmor), razdeli proces na manjše enote (npr. več manjših vadbenih sklopov v dnevu), poveča postopnost (počasnejši napredek v količini v daljšem časovnem obdobju) ter pozorno spremlja odziv telesa (počutje, napor, utrujenost, bolečina).
Takoj po operativnem posegu, ko je odrejeno mirovanje, pa lahko razmišljamo o treh strategijah zelo nizke obremenitve:
1) obremenitev drugih (neoperiranih) delov telesa;
2) vključevanje manjšega dela telesa oz. mišične mase (manj vključenih mišic ali tako imenovana izolirana obremenitev);
3) razvoj miselne zmogljivosti v povezavi z učenjem gibanja in vključevanjem določenih mišic.
Po ugotavljanju zdravstvenega stanja in preiskavah posameznika se postavi diagnoza in zanjo ustrezno zdravljenje. Sočasno s tem je smotrno čim prej natančno ugotoviti tudi stanje telesne zmogljivosti in omejitve ter osebi oblikovati načrt telesne dejavnosti in redne vadbe. Temu pa morata slediti načrt in način prehranjevanja, tako da oseba vnese obremenitvi in zdravstvenemu stanju prilagojeno količino in vsebino hrane ter tekočine.
Pri zahtevnejših stanjih z daljšim zdravljenjem in okrevanjem je smiselna tudi sočasna psihološka obravnava (vpliv na strah, tesnobo, sproščenost, voljo …).
Ljudje, še zlasti tisti, ki so v osnovi (pre)malo telesno dejavni in posledično manj telesno zmogljivi, lahko napredek v zmogljivosti opazijo že po nekaj tednih načrtovane vadbe in telesne dejavnosti, opaznejši učinki pa se še posebno z vidika vplivanja na mišično maso začnejo pojavljati v treh do šestih mesecih.
Treba se je zavedati, da telesna dejavnost ne obsega le hoje, sprehodov, hišnih opravil, dela in hobijev, temveč za ustrezne učinke na zdravje nujno vsebuje tudi redno telesno vadbo za mišično moč, srčno-žilno in dihalno zmogljivost (vzdržljivost), obvladovanje telesa (koordinacija gibanja in ravnotežje), gibljivost (obseg gibanja sklepov in mišic) in nekatere oblike hitrosti (npr. hitrost odzivanja).
Mišična moč igra ključno vlogo pri vseh ljudeh, še posebej pa jo potrebujejo osebe, ki imajo zaradi bolezni, starosti ali stanja telesa zmanjšano količino mišične mase, ta pa je ključna tako za delovanje telesa (npr. boljši imunski odziv) kot tudi za samo zmogljivost.
Pomemben vpliv na poti krepitve zdravja igra povezava vadbe z ustreznim dihanjem, osredotočenostjo na pravilno izvedbo ter rednim spremljanjem kazalnikov napredka, zdravstvenega stanja telesa in počutja.
Pri telesni obremenitvi je v celotnem procesu kot pomembne omejitve nujno upoštevati tveganje za zastoj srca ali odpoved organa, kritično slabokrvnost in moteno delovanje imunskega sistema, veliko utrujenost in izčrpanost, hude bolečine ter neurejeno zdravljenje pred posegom.
O omejitvah posameznika v vsakem primeru odloča zdravnik, ob sodelovanju z njim pa se tudi v zvezi z obremenitvijo oblikujejo prilagoditve vadbenega načrta in pristopa.
Proces zdravljenja se sicer razlikuje glede na področje obravnave, stanje osebe in predviden postopek, a vendar je pomembno, da se tako strokovnjaki različnih področij kot tudi obravnavane osebe skupaj z bližnjimi zavedajo okvirne ideje, ki skuša preventivno (izboljšanje stanja telesa) in kurativno (izboljšanje zdravstvenega stanja) delovati na telo.
