Zakaj je dobro poznati svojo krvno skupino

Najprej moramo vedeti, kako ugotoviti kakšno krvno skupino imamo. Krvno skupino lahko ugotoviš na več načinov, najpogostejši pa so:

Laboratorijski krvni test: To je najbolj zanesljiv način za ugotavljanje krvne skupine. Vzorec tvoje krvi analizirajo v laboratoriju, kjer preverijo prisotnost antigenov (A, B, AB ali 0) na rdečih krvnih celicah in Rh faktorja (pozitivnega ali negativnega).

Testiranje lahko opravijo v zdravstvenih ustanovah, bolnišnicah ali v nekaterih laboratorijih, specializiranih za analizo krvi.

Testiranje ob darovanju krvi: Če daruješ kri, bo tvoja krvna skupina določena kot del standardnega postopka analize krvi. Po navadi ti rezultate pošljejo ali pa jih lahko pridobiš ob naslednjem obisku.

Domači testni komplet: Na voljo so tudi domači testni kompleti za ugotavljanje krvne skupine, ki jih lahko kupiš v lekarnah ali na spletu. Ti kompleti običajno vsebujejo kapljice reagenta, ki jih pomešaš s kapljico svoje krvi, nato pa po reakciji določiš svojo krvno skupino.

Pri osebnem zdravniku: Če si bil že kdaj testiran (npr. pri preiskavah krvi, operacijah, nosečnosti ali darovanju krvi), je tvoja krvna skupina bila navedena v zdravstveni dokumentaciji. Lahko se obrneš na svojega zdravnika, če ta informacija že obstaja v tvojih dosedanjih zdravstvenih zapisih.

Najzanesljivejša metoda je laboratorijsko testiranje, kjer zagotovo določiš krvno skupino in Rh faktor.

Hrana, ki bi jo morali uživati ljudje s krvno skupino B

Zdravstvene študije so pokazale povezavo med krvnimi skupinami in nagnjenostjo k določenim boleznim. Čeprav krvna skupina sama po sebi ne povzroča bolezni, lahko vpliva na tveganje za nastanek nekaterih zdravstvenih težav.

Ljudje s krvno skupino, ki jo ima le 5 odstotkov prebivalstva: prehrana, ki jim ustreza

Pomembno je poudariti, da so te povezave predvsem statistične narave. Na zdravje pogosto bolj vplivajo dejavniki, kot so način življenja, prehrana in drugi zunanji vplivi, kot pa krvna skupina.

Kaj je krvna skupina?

Krvna skupina je kategorizacija krvi na podlagi prisotnosti antigenov in Rh faktorja. Antigeni so beljakovine na površini rdečih krvnih celic. Glede na vrsto antigena kri razvrščamo kot tip A, tip B, tip AB ali tip 0.

Naloga antigenov je aktivirati imunski odziv, ko telo pride v stik s snovmi, ki jih ne prepozna, na primer z določenimi bakterijami.

Podoben imunski odziv lahko nastane tudi med transfuzijo krvi, če se krvna skupina darovalca ne ujema s krvno skupino prejemnika. V tem primeru lahko pride do nastanka krvnih strdkov, kar lahko povzroči resne zaplete.

Krvno skupino podedujemo od staršev

Čeprav imata lahko oba starša enako krvno skupino, to ne pomeni nujno, da jo boste imeli tudi vi, saj je možnih veliko kombinacij. Kljub temu je najpomembnejše, da poznate svojo krvno skupino za primer transfuzije.

Krvno skupino podedujemo od staršev. Krvna skupina je določena z geni, ki jih podedujemo po obeh starših. Krvne skupine se dedujejo na osnovi dveh glavnih sistemov – ABO sistema in Rh faktorja.

ABO sistem: Vsak od staršev prispeva en gen za krvno skupino. Ti geni določajo, ali bo otrok imel krvno skupino A, B, AB ali 0. Na primer:

• Če eden od staršev prispeva gen A, drugi pa gen 0, bo otrok imel krvno skupino A.
• Če oba starša prispevata gen B, bo otrok imel krvno skupino B.
• Če eden od staršev prispeva gen A, drugi pa gen B, bo otrok imel krvno skupino AB.
• Če oba starša prispevata gen 0, bo otrok imel krvno skupino 0.

Rh faktor: Rh faktor določa, ali je krvna skupina pozitivna (+) ali negativna (-). Pozitiven Rh faktor je dominanten, kar pomeni, da če ima eden od staršev Rh+ in drugi Rh-, bo otrok verjetno Rh+.

Čeprav krvno skupino dedujemo po starših, kombinacija genov lahko pomeni, da otrokova krvna skupina ni vedno enaka kot pri obeh starših.

Znanstveniki odkrili, da ljudje s to krvno skupino živijo dlje

Krvne skupine in tveganje za bolezni
 

Krvna skupina A

Ljudje s krvno skupino A imajo približno 20 odstotkov večje tveganje za koronarno srčno bolezen v primerjavi s posamezniki s krvnima skupinama 0 in B. To je lahko povezano z višjimi ravnmi LDL holesterola in faktorji strjevanja krvi pri osebah s to krvno skupino.

Raziskave prav tako kažejo, da imajo ljudje s krvno skupino A do 20 odstotkov večje tveganje za raka na želodcu in do 32 odstotkov večje tveganje za raka trebušne slinavke. Povečano tveganje za raka na želodcu je lahko povezano z lažjo vezavo bakterije Helicobacter pylori na celice, ki imajo antigen A.

Vendar pa to niso le slabe novice za ljudi s krvno skupino A. Imajo namreč manjše tveganje za okužbo z norovirusom, znanim tudi kot trebušna gripa, in potencialno boljšo odpornost na nekatere bakterijske okužbe.

Krvna skupina B

Ljudje s krvno skupino B imajo večje tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2, saj je verjetnost za razvoj bolezni do 21 odstotkov večja v primerjavi z drugimi krvnimi skupinami. To je lahko povezano s presnovnimi dejavniki in insulinsko rezistenco.

Nekatere študije tudi kažejo, da imajo ljudje s krvno skupino B večje tveganje za kognitivne težave v starosti, tudi z demenco, čeprav so za potrditev te povezave potrebne nadaljnje raziskave.

Na pozitivni strani imajo ljudje s krvno skupino B manjše tveganje za srčno-žilne bolezni v primerjavi s krvno skupino A in potencialno boljšo odpornost proti nekaterim virusnim okužbam.

Krvna skupina AB

Krvna skupina AB, najredkejša med vsemi, nosi s seboj mešanico tveganj, povezanih s skupinama A in B. Ljudje s to krvno skupino imajo približno 20 odstotkov večje tveganje za srčne bolezni v primerjavi s skupino 0, kar je povezano z višjimi ravnmi vnetnih markerjev.

Ste že slišali za zlato krvno skupino? Na svetu jo ima manj kot 50 ljudi

Tako kot pri krvni skupini A obstaja tudi povečano tveganje za raka na želodcu. Nekatere študije kažejo, da imajo ljudje s krvno skupino AB do 82 odstotkov večje tveganje za razvoj kognitivnih težav v starosti, čeprav so za potrditev teh ugotovitev potrebne nadaljnje raziskave.

Kljub tem tveganjem imajo ljudje s krvno skupino AB prednost pri transfuziji krvi, saj lahko prejmejo kri več krvnih skupin. Nekatere raziskave tudi nakazujejo, da imajo manjše tveganje za nekatere avtoimunske bolezni.

Krvna skupina 0

Ljudje s krvno skupino 0 se pogosto imenujejo univerzalni darovalci, vendar imajo tudi oni svoje specifične zdravstvene izzive in koristi. Ta krvna skupina ima do 35 odstotkov večje tveganje za razvoj peptične razjede, kar je lahko povezano z lažjo vezavo bakterije Helicobacter pylori na želodčne celice.

Nekatere študije prav tako kažejo na večjo nagnjenost k poškodbam mehkih tkiv, tudi z rupturo Ahilove tetive. Vendar pa imajo ljudje s krvno skupino 0 tudi pomembne zdravstvene prednosti.

Ljudje s to krvno skupino imajo do 25 odstotkov manjše tveganje za srčne bolezni in srčni infarkt v primerjavi z drugimi krvnimi skupinami, kar je povezano z nižjimi ravnmi faktorjev strjevanja krvi. Prav tako kažejo večjo odpornost na malarijo, zlasti na hujše oblike bolezni.

Ne glede na krvno skupino je pomembno živeti zdravo, se redno gibati, vzdrževati uravnoteženo prehrano in redno obiskovati zdravnika na preventivnih pregledih.

Poznavanje lastne krvne skupine in morebitnih tveganj vam lahko pomaga pri oblikovanju osebnega pristopa k zdravju in preprečevanju bolezni.