Zakaj mislimo, da je z nami nekaj narobe, če smo slabe volje
Ne prenašamo slabe volje in kadar se počutimo slabo, pomislimo, da je z nami nekaj narobe.
Verjamemo svoji ideji, da moramo vedno biti uspešni, zaradi česar se počutimo tudi osamljene.
Vsi smo si do neke mere žal nadeli kolektivno fasado, zaradi katere trpimo, vendar se tega večina sploh ne zaveda.
Trpljenje in nerazumevanje pa sta še posebej izrazita tudi v svetu športa, kjer večina ljudi ploska in priznava le uspeh in le redki razumejo še drugo plat istega kovanca.
Tudi sodobni trendi ter njihov svet vitalnosti in zdravja nam neprestano vsiljuje prepričanje, da se moramo izogniti temnim čustvom ali osebnim ranam.
A vprašajmo se, kolikokrat se dejansko ujamemo v svojih čustvih in si dovolimo, da čutimo resnično, da smo žalostni in kaj storimo, ko je v takšnem stanju čas za trening?
Pogosto večina trening izpusti, ker misli, da ga ne zmore. Ali pa gre v drugo skrajnost in se prisili, da ga opravi ter se s tem prepriča, da je to edino pravilno. Verjamem, da je najbolje, če smo zmerni, a dosledni. Zato ostanemo v stiku s seboj, pustimo občutkom, da so, kakršni pač so in jih take sprejmemo ter gremo v akcijo.
Namesto da bi bežali pred nečim, se raje soočimo in opravimo trening, ki je potreben, zato da obudimo občutke in tudi na ta način spoznamo sami sebe. Zavedanje moramo dvigniti, da postanemo notranje močni in spoznamo, da lahko sami ustvarjamo svoje občutke in da ne obstajajo občutki, na katere nimamo vpliva.
Ne glede na to, kaj čutimo, se lahko vsak trenutek odločamo drugače in naredimo tisto, kar je prav in ne tisto, kar je lažje.
Vse je možno, vendar le, če smo pripravljeni prevzeti vlogo igralcev, ki imajo vpliv na svoje življenje.
Obstajajo vzponi in padci.
Obstaja radost in globoka srce parajoča žalost.
In vse to je popolnoma v redu.
Veliko lepše je živeti v zavedanju, da smo v resnici le ljudje.
