Zakaj nas tako privlači nezdrava hrana? Znanstveniki imajo odgovor
Med prehranjevanjem naj bi se izločal »hormon užitka«, zakaj se to dogaja tudi, ko jemo nezdravo hrano, polno sladkorja, maščob in soli?
Znanstveniki so raziskovali prav to povezavo in prišli do zanimivih odkritij.
Nova raziskava, objavljena v reviji Cell Metabolism, je razkrila intrinzične nevronske povezave, natančneje, ločene poti za željo po maščobah in sladkorju.
Raziskovalci trdijo, da kombinacija teh poti spodbuja našo željo, da bi jedli več kot običajno. Ugotovili so tudi, da so živčne celice v črevesju in ne celice za okušanje v ustih ključni dejavnik.
Dodali so, da maščoba in sladkor aktivirata različne poti med črevesjem in možgani, kar pojasnjuje, zakaj je lahko krof tako »okusen«.
Dopamin kot nagrada
Uporabili so najsodobnejšo tehnologijo za neposredno preslikavo maščobnih ali sladkornih nevronov v vagusnem živčnem sistemu. Izkazalo se je, da obe vrsti nevronov sprožita sproščanje dopamina v možganskem centru za »nagrajevanje«.
Kaj je vagusni živec?
Vagusni živec ima pomembno vlogo v našem telesu, saj gre za enega najkompleksnejših živcev, ki ima izjemno velik vpliv na nas, pa naj si bo to fizično, čustveno ali mentalno.
Vagusni živec je povezan z vsemi našimi vitalnimi organi in zaradi njegove razvejanosti mu nekateri pravijo tudi klatež. Prav tako je odgovoren za naše vsesplošno počutje, delovanje in odzive, o čemer si lahko več preberete v nadaljevanju.
Kaj je vagus živec in kakšna je njegova glavna naloga?
Vagus je najdaljši živec avtonomnega živčnega sistema in vsebuje senzorična ter motorična vlakna. Informacije potekajo po živcu v obe smeri. Večina vlaken prenaša informacije iz telesa v možgane, del živčnih vlaken pa prenaša informacije iz možganov v telo.
Te poti, ki izvirajo iz črevesja, prenašajo informacije o tem, kaj smo pojedli, neposredno v možgane in tako vplivajo na apetit.
To odkritje osvetljuje, zakaj otrokom tako pašejo sladkarije, na primer. Človeški možgani so lahko subtilno programirani, da iščejo kombinacije z visoko vsebnostjo maščob in sladkorja, ne glede na prizadevanja, da ne bi jedli na ta način.
Komunikacija med črevesjem in možgani poteka pod nivojem zavesti, zato lahko hrepenimo po tovrstni hrani, ne da bi se tega sploh zavedali.
Novo upanje
Pričakujemo, da je ta raziskava sprožila upanje za razvoj strategij in zdravljenja proti debelosti. Urejanje sistemov nagrajevanja črevesja in možganov bi lahko ponudilo nov pristop k omejevanju nezdravih prehranjevalnih navad.
