Zakaj sem čisto drugačen, ko sem lačen?
Zagotovo ste se že kdaj slišali, ko je nekdo rekel, da postane siten, ko je lačen. In potem ste se spomnili na marsikoga, mogoče tudi nase, ko je v določenem trenutno postal neznosen, siten, tečen.
Potem pa je jedel in jedel in postal čisto druga oseba. Najbolj prijazna, spet stari on. Kaj se je zgodilo? Zakaj smo tečni, ko smo lačni? Zakaj se bojimo tistih, ki so na shujševalni? Zato, ker so ves čas tečni.
Ko nam kruli v želodcu, mnogi postanemo razdražljivi, celo neznosni, posledice pa trpijo naši bližnji. V trenutkih, ko čakamo na kosilo ali večerjo, se zdi, da mi nismo mi. Kaj se nam dogaja? Poiskali smo izgovore. Nismo kriv, da smo jezni, nejevoljni. Vsaj tako pravi znanost.
Ali lakota opravičuje nedopustno vedenje?
Obrazložitev prihaja s spletne strani inserm.fr. V delovanju človeškega telesa je lakota povezana s tesnobo. Hipotalamus je del možganov, ki uravnava apetit, lakoto in sitost. Toda ta organ, ki spada v osrednji del živčnega sistema, je tudi tisti, ki določa razpoloženje in je vir občutkov stresa in tesnobe. Torej, ko se hipotalamus aktivira zaradi lakote, se aktivira tudi za druge občutke, povezane z njim, na primer za razdražljivost.
Ko se poveča lakota, se povečajo tudi stres, tesnoba in razdražljivost. In tako je pri vseh ljudeh, samo, da eni to bolj pokažejo kot drugi. Naša slaba volja, ko smo lačni, je torej programirana v našem telesu. Za to so še vedno krivi naši možgani in ni pomoči. Torej naslednjič, ko bomo ali bo kdo od bližnjih siten pred kosilom, mu lahko sporočimo, da za to obstaja znanstvena razlaga ...
