Zapustil dobro plačano službo, da lahko več kolesari
Da, nekateri zapustijo dobro plačano službo in se lotijo dela, ki jim omogoča, da se s svojim športom ukvarjajo do onemoglosti.
V zadnjem letu so me večkrat povprašali o škodljivosti pretiravanja z rekreacijo kakor o neposredno ugodnem učinku gibanja na zdravje. Problem naj bi bil celo tako velik, da se sprašujejo o smislu rekreativnih skupin in množičnih rekreativnih prireditev.
Gibanje je nujno za naše optimalno zdravje in gibanje ni samo rekreacija, kot jo razumemo v ožjem pomenu, ko nekdo na primer redno kolesari ali teče. Kaj pa množica ljudi, ki fizično dela? Če pomislimo v spreobrnjenem pomenu rekreacije, se torej rekreira zato, da preživi, in je za to početje celo plačan.
Pravi profesionalci, torej. Za preživetje! Seveda garač, ki (fizično) dela zato, da preživi, ne misli, da je njegovo fizično delo rekreacija. Mnogokrat bi se z veseljem usedel na kavč in se regeneriral, a kaj ko bo jutri dež in je treba še danes pokositi travo, pa tudi krave ne čakajo, treba jih je pomolsti ... Razlogov za nezmerno fizično delo, zato da človek ali njegov sistem, ki si ga je nastavil, preživi, se ne da prešteti.
Bi pa verjetno lahko na prste ene roke prešteli tiste, ki se ob vsakdanjem garanju še redno ukvarjajo z rekreacijo. Čeprav se sliši čudno, bi velikokrat tudi njim prav prišla. Vsaj za uravnoteženost telesne aktivnosti, ohranjanje gibljivosti ipd. Ali pa samo zato, da se nadihajo, brez materialno-eksistenčnega razloga. In če se tisti rekreativci, ki v življenju fizično delajo, udeležijo še športnih prireditev ali si dvakrat na teden vzamejo čas še gibanje v prijetni družbi, to počnejo predvsem zaradi socialnih razlogov. Ali družbe, po domače. Za njih so športno druženje in športne prireditve velikokrat tudi vstopnica v svet, ki si ga nikoli ne bi ogledali, če se ne bi odločili za rekreativno gibanje.
Gibanje za življenje
Naslednja skupina ljudi, ki jim športne prireditve nedvomno zdravstveno, psihično in socialno koristijo, so tisti, ki se zaradi prireditev spravijo s kavča. Vpis v rekreativno skupino in/ali udeležba na množični športni prireditvi jim pomeni spodbudo in motiv za gibanje. Če se ne bi nameravali udeležiti kolesarskega maratona Franja ali tekaškega maratona, kot je v Ljubljani, Radencih ipd., bi vadili veliko manj ali pa sploh ne.
Ob premiku v rekreativne vode se praviloma seznanijo vsaj z osnovami prehrane, ki podpira zdravje in njihovo telesno aktivnost. Namerno ne uporabljam besedne zveze zdrava prehrana, ki je izjemno zavajajoča in velikokrat s prehrano, ki je nujna za športnikovo zdravje, nima skupnih točk.
Ta del rekreativne populacije zelo redko pretirava s športom. Za pretiravanje ponavadi nimajo volje in prav je tako. Zdi pa se, da pogosteje podležejo pretiravanju z zdravo hrano ali kakšni obsedenosti z dietami. To namreč ni tako naporno in ne ogroža njihovega kavča.
Za njih so torej množične rekreativne prireditve pravzaprav zdravstveni ukrep, ki jih usmerja na pot za zdravje bolj pozitivnega življenjskega sloga.
Pretirana rekreacija
Nekateri seveda pretiravajo. Ampak to bi počeli verjetno tudi brez rekreacije. Vzroki za pretiravanja so tako različni, kot smo si različni med seboj.
Nekateri so pri telesni aktivnosti enostavno srečni. Celo tako, da zapustijo dobro plačano pisarniško službo in se lotijo skoraj fizičnega dela, ki jim omogoča, da se s svojim športom ukvarjajo do onemoglosti. Vedno! Drugi kljub letom, ko bi morali skrbeti zase ali pa vedeti, kaj pomeni odgovornost do svojih in okolice, še vedno in še naprej neusmiljeno zganjajo svoj šport. Na vsak način in tudi pri uporabi najrazličnejših sredstev za svoj rezultat nimajo pomisleka.
Sreča, ki jo iščemo v pretiravanju, pa ima svojo ceno. Ko se poškodujejo, pretrenirajo, ko jih zapusti partner in se zdijo otrokom, kot da niso njihovi starši ipd., pogosto začnejo ali dodajo še kakšno drugo vajo. Neredko jih na primer obsede prehrana, ki je naslednje brezno brez dna za vsakovrstna pretiravanja.
Ta skupina rekreativcev množičnih rekreativnih prireditev pravzaprav ne potrebuje. Preizkušnje si prirejajo sami. Individualno ali v sodelovanju s tovariši v kakšnem klubu. Velike prireditve jih le zmotijo, ker morajo malce spustiti vadbo in je vsakdanje zabave malce manj.
Zato tisti, ki organizirate vadbo za zdravje, in prireditelji množičnih rekreativnih prireditev, na vaši strani sem. Kljub spremljajočim pojavom, ki so prisotni, tudi ko gre za dobre stvari, je vaš prispevek k zdravju Slovencev neizmeren.
