Zdravniki opozarjajo, na kaj ne smemo pozabiti na dopustu
Če smo kronični bolniki in jemljemo kakršna koli zdravila, je prvo pravilo: za dovolj dni vzemimo s sabo vsa zdravila, ki jih jemljemo.
Dovolj dni pomeni, da s sabo vzamemo zdravil za nekoliko več dni, kot bomo odsotni, saj se lahko pot morda nepredvideno podaljša.
Prav tako je pomembno, da so nam zdravila, ki jih jemljemo, na dopust vedno pri roki. To pomeni, da so v ročni prtljagi, ne v prtljažniku avtobusa ali vozila, še manj v prtljagi, ki je v letalu med letom nedosegljiva.
Cepljenje in zdravila
Ne glede na to, kam boste potovali, nikar ne pozabite na zdravstveno zavarovanje. Če se odpravljate v tropske dežele ali kraje, kjer grozijo epidemije nalezljivih bolezni, se pred odhodom seznanite tudi o obveznih in preventivnih cepljenjih ter o zaščiti z zdravili.
Več informacij o tem najdete na spletni povezavi https://nijz.si/nalezljive-bolezni/ambulante/.
V kovček obvezno spakirajte tudi počitniško lekarno. Zdravila in pripomočke hranite v originalnih škatlicah, skupaj s priloženimi navodili za uporabo. Vedno preverite njihov rok trajanja in jih hranite na sobni temperaturi (do 25 °C) ter na temnem in suhem mestu, najbolje v priročni torbici, ki ne prepušča vlage in svetlobe. Nujna zdravila je smiselno imeti pri sebi, v ročni prtljagi.
Vsebina počitniške lekarne
Zdravila, ki jih je predpisal zdravnik in osnovna sredstva za prvo pomoč:
- razkužilo in mazilo za rane,
- sterilna gaza, povoji, vodoodporni obliži in varnostne zaponke,
- trikotna ruta,
- škarje,
- pinceta (običajna, npr. za odstranjevanje bodic morskega ježka), in še posebna pinceta za klope,
- termometer.
Izdelki za odpravljanje ali preprečevanje manjših zdravstvenih težav:
- repelent oziroma sredstvo za odganjanje insektov in izdelki za odpravljanje težav po pikih žuželk in ožigih meduz,
- protibolečinske tablete (najbolje paracetamol, dobi se tudi brez recepta),
- rehidracijski prašek (za primer dehidracije, recimo ob driski),
- zdravila proti potovalni slabosti,
- krema za sončenje z zaščitnim faktorjem,
- krema za nego kože po sončenju,
- hladilno mazilo za vnetja in opekline.
Dokumenti
Imejte pri sebi izkaznice (npr. zdravstvena kartica, izkaznica diabetika, izkaznica bolnika, ki se zdravi z antikoagulantnimi zdravili). Pri sebi hranite tudi kontaktne podatke svojega osebnega zdravnika.
Piki žuželk
Običajna reakcija na pike je rdečina in oteklina na vbodnem mestu. Včasih v vbodni rani ostane želo žuželke, na primer čebele, ki ga je treba v celoti odstraniti. Vbodno mesto hladimo z ledom, vodo, hladnim kovinskim predmetom, hladnim kamnom. Pri hujših reakcijah in pri osebah, ki so alergične, velja takoj poiskati strokovno pomoč.
Za lajšanje srbečice in za hlajenje lahko uporabimo mazila, ki se brez recepta dobijo v lekarni, od naravnih mazil morda mazilo aloe. Osnovne tablete proti alergijski reakciji se dobijo v lekarni brez recepta. Prepoznani alergiki na pike žuželk imajo pri sebi poseben komplet zdravil ali celo injekcijo v obliki svinčnika, ki si jo aplicirajo sami (t.i. epipen).
Sončarica
Nekateri tako težko čakajo poletje, morje in plažo, da se ne morejo upreti brezskrbnemu poležavanju na vročem soncu, tudi v času najhujše vročine. Posledice takšnega ravnanja so lahko hude. Slabost, vrtoglavica, glavobol in bruhanje so simptomi sončarice, ki vam, če ne drugega, ukrade dragocene urice ali celo dneve zasluženih počitnic.
Nasvet: izogibajte se soncu med 10. in 16. uro, nosite pokrivala in pijte veliko vode.
Če vas je sončarica že doletela, pa počivajte v senci, hladite se z obkladki, pijte veliko tekočine, glavobol blažite s protibolečinskimi zdravili. V primeru krčev ali motenj zavesti poiščite strokovno pomoč.
Priporočila za otroke
Načeloma so zdravstvene nadloge, ki pestijo otroke v času poletja in počitnic v večini primerov podobne. Izjema so otroci, ki imajo že v osnovi pridružene določene kronične bolezni ali alergije.
Potovalna slabost
Otroci pogosto ob vožnji z avtomobilom, avtobusom, letalom ali ladjo občutijo slabost, neugoden občutek v trebuhu, imajo povečano izločanje sline, lahko tudi bruhajo. Če je pot krajša in bo otrok zdržal brez obroka, le tega preskočimo, sicer pa naj bo obrok lahek (npr. kos kruha, prepečenec, krekerji, zeliščni čaj), otrok naj gleda v smeri vožnje, lahko ga zamotimo z glasbo, petjem, pogovorom. Če so otroci nagnjeni k potovalni slabosti, odsvetujemo branje ali gledanje zaslonov. Spanje med vožnjo pomaga. Ob pojavu katerih od zgoraj naštetih znakov potovalne bolezni napravimo postanek in se nekoliko sprehodimo. Poskusimo lahko z obkladki na vrat ter masažo stopal. Pred vožnjo lahko otrok zaužije prehranska dopolnila z ingverjem. Pri otrocih s hudimi težavami, ki so starejši od 6 let, pa lahko starši v lekarni kupijo antihistaminski preparat proti slabosti.
Virusne okužbe
Tudi na dopustu otroci pogosto zbolijo za virusno okužbo, za katero so značilni predvsem bolečine pri požiranju, hripavost, izcedek iz nosu in oči, zamašen nos, kašelj ali povišana telesna temperatura.
Poskrbimo, da bo otrok užival dovolj tekočine, nos očistimo s fiziološko ali hipertonično raztopino, izpirajmo oči, ob bolečinah naj otrok prejme paracetamol ali ibuprofen, pri večjem otroku lahko uporabimo tudi pastile za žrelo.
Ob kopanju v bazenih, morju ali jezerih so v poletnem času pri otrocih pogosta vnetja zunanjega sluhovoda, ki se kažejo z bolečino v ušesu in občutljivostjo na dotik. Ker tanka plast ušesnega masla v sluhovodu deluje zaščitno in preprečuje vnetje, odsvetujemo čiščenje ušes z vatirano palčko. Pri otrocih s povečano nagnjenostjo k tovrstnim okužbam lahko kot preventivno uporabimo kapljice alkohola in kisa, ki jih kupimo v lekarni. Če bolečina vztraja, je potreben obisk pri zdravniku. Vendar naj otrok vseeno prejme protibolečinski sirup ali tableto. Samozdravljenje z antibiotiki pa se odsvetuje.
Kdaj je obisk pediatra pri virozah nujen?
Kadar ima otrok oteženo dihanje, zavrača tekočino, neutolažljivo joka ali je njegovo splošno stanje močno oslabljeno, je potreben posvet z zdravnikom in v večini primerov tudi pregled. Najpogostejši zaplet virusnih okužb pri majhnem otroku sta gnojno vnetje ušesa in bakterijska pljučnica.
Tudi otrok z vročino, ki traja več kot tri dni in nima drugih znakov, potrebuje obisk pri zdravniku.
Ožigalkarji
V Jadranskem morju ni meduz, ki bi bile smrtno nevarne, pa vendar je njihov ožig zelo neprijeten. Na koži povzroči bolečino, pekočino, srbenje in rdečino. Prva pomoč je izpiranje z morsko vodo, odstranitev ožigalk iz kože s pomočjo kamna ali papirja, kožo lahko izpiramo tudi s kisom.
Nikakor ni priporočljivo izpiranje s svežo sladko vodo, ker se bo iz ožigalk sprostilo še več strupa. Mesto ožiga nato hladimo s hladnimi obkladki, lahko tudi ledom, ki ga zavijemo v krpo.
Lahko uporabimo zdravila proti bolečinam ali srbenju.
Morski ježki
Če pohodimo morskega ježka, previdno odstranimo vidne bodice s pinceto ali podobnim pripomočkom. Rano dobro izperemo z vodo ter pokrijemo z obližem. S tem preprečimo bakterijsko okužbo. Včasih lokalno vnetje ob ostankih bodic pomaga pri izločitvi le teh iz kože. Če se pojavi oteklina, večja rdečina in bolečina pa moramo poiskati zdravniško pomoč.
Piki žuželk
Lokalne reakcije po pikih žuželk, med katere spadajo tudi komarji, pri večini otrok ne zahtevajo posebne obravnave. Mesto pika namažemo s hladilnimi mazili. Otroku, ki ga mesto zelo srbi, lahko za nekaj dni dajemo tudi sirup antihistaminika.
Večje otekline in bolečino so prisotne ob pikih čebel in os. Odstranimo želo, mesto hladimo z obkladki ter apliciramo sirup ali tablete antihistaminika.
Otroci z alergijami na pik čebele ali ose morajo takoj vzeti predpisano terapijo, v primeru anafilaktične reakcije injekcijo epipena.
Klop
Klopa odstranimo s pinceto. Primemo ga čim bližje koži in ga s počasnim potegom izvlečemo iz kože. Mazanje z oljem ali stiskanje zadka odsvetujemo, ker okužen klop tako v naše telo izloči še več virusov oziroma bakterij.
V primeru, da v koži ostane še kak delček klopa, ni potrebno obiskati zdravnika, ker se bo ta del s časoma sam odstranil iz naše kože.
Odrgnine in rane
Odrgnine in manjše rane obilno izpiramo s tekočo vodo, pri čemer lahko uporabimo tudi antibakterijsko milo ter razkužilo, vendar ne alkohola. Še boljše je izpiranje s fiziološko raztopino. Drgnemo z gazo ali čistilnim robčkom, vendar previdno, da dodatno ne poškodujemo tkiva. Osušimo s sterilno gazo in rano sterilno pokrijemo. Na rano ne nanašamo nobenih olj, mazil, joda, alkohola in podobnega.
V lekarnah si lahko kupimo tudi posebne obloge, ki pospešijo celjenje rane.
V primeru, da je rana globoka ali na obrazu, pa je potreben obisk zdravnika. V takem primeru rano speremo s fiziološko raztopino ali tekočo vodo, sterilno pokrijemo in obiščemo zdravnika.
Kaj mora vse vsebovati prva pomoč? Kaj moremo starši nesti seboj na potovanje, na morje?
Poleg osnovnih zdravil, ki jih mogoče otrok potrebuje zaradi svoje osnovne bolezni, je dobro imeti v svoji domači lekarni kakšno fiziološko raztopino (za izpiranje oči, ran ali obkladke na pike), probiotik (za primer driske), zdravilo za lajšanje bolečin in zniževanje vročine (paracetamol ali ibuprofen), kakšno kremo ali mazilo za nego poškodovane kože ter obliže. Ne pozabimo na sončno kremo s faktorjem 30 ali 50.
Zasloni na počitnicah
Počitnice naj bodo tudi priložnost, da se otroci odklopijo od ekranov in se prepustijo igri na prostem, športnim aktivnostim, branju, ustvarjanju. Pomagajmo jim z lastnim zgledom in spodbujanjem.
Kaj je še pomembno vedeti v povezavi z zdravili na počitnicah?
Za vsako zdravilo se s farmacevtom ali zdravnikom posvetujte o pravilni uporabi. S seboj vzemite tudi priloženo navodilo za uporabo.
V kombinaciji s sončnimi žarki lahko zelo hude preobčutljivosti na koži povzročajo tudi nekatera zdravila, zato preverite vpliv sončenja v primeru jemanja zdravil v lekarni.
Še posebej skrbno pripravite počitniško lekarno, ko gredo na počitnice ali potovanje tudi otroci, nosečnice ali doječe matere. Razmisliti je potrebno tudi o vseh morebitnih zdravstvenih težavah, ki lahko nastanejo, in o možnostih za odpravo teh težav. Zdravstvene težave in uporaba zdravil, še posebej pri otrocih, nosečnicah in doječih materah, zahtevajo še posebno pozornost, zato se je potrebno hitreje odločati za obisk zdravnika. Svetujemo posvet z zdravnikom oz. s pediatrom že pred odhodom na počitnice.
Pri daljših počitnicah, zahtevnejših potovanjih, potovanjih v kraje, kjer je pogosto slab dostop do zdravniške oskrbe in zdravil, je potrebno počitniško lekarno dopolniti v potovalno lekarno. Izbor zdravil je treba prilagoditi vsakemu posamezniku, tudi glede na njegovo znanje in izkušnje iz preteklih potovanj.
Za več informacij o potrebnih zdravilih na potovanju naj se popotnik obrne na osebnega zdravnika ali na inštitut za javno zdravje. V okviru teh ambulant so na voljo tudi vse informacije v zvezi z obveznim cepljenjem in zaščito z zdravili na potovanju (npr. z antimalariki) ter obveznimi potrdili o cepljenju. Cepljenja potrebujejo določen čas, zato svetujemo popotnikom, da obiščejo ambulanto vsaj 8 tednov pred načrtovano potjo.
Popotniki pogosto kupujejo zdravila v tujini. Predvsem v nekaterih azijskih in latinskoameriških državah je možno kupiti zdravila, ki so sicer v Evropi in ZDA dosegljiva izključno na zdravniški recept, imajo nižje cene … Ta zdravila so običajno brez navodil in opozoril, lahko so sumljivega izvora oz. ponaredki, zato tovrsten nakup zdravil odsvetujemo. Če se mora popotnik vseeno odločiti za tovrsten nakup zdravila, naj bo pozoren, da bo zdravilo kupil pri farmacevtu, ki mu bo tudi ustrezno svetoval glede uporabe zdravila.
V vašo počitniško lekarno vsekakor sodi tudi zdravstvena kartica zdravstvenega zavarovanja, ustrezno potrdilo o zavarovanju za tujino in pri potovanju v območja z nalezljivimi boleznimi tudi potrdilo o cepljenju.
Kako pravilno hranimo počitniško lekarno?
Vsa zdravila in druga sredstva, ki sodijo v počitniško lekarno, je najbolje hraniti na enem mestu, najbolje v posebnih torbicah ali škatlah, ki ne prepuščajo svetlobe in vlage.
Pazimo na primerno temperaturo shranjevanja zdravil, ki običajno ne sme biti višja od 25 °C. Posebna pozornost je potrebna pri shranjevanju tistih zdravil, ki zahtevajo posebne pogoje shranjevanja (insulini, nekatera biološka zdravila …).
Vsa zdravila hranimo v originalni embalaži, skupaj s priloženim navodilom za uporabo.
Pri vseh zdravilih že pri pripravi počitniške lekarne preverimo datume roka uporabnosti zdravil.
Počitniško lekarno shranjujemo nedosegljivo otrokom.
Počitniška lekarna naj bo del osebne prtljage.
***
Navodila so pripravili:
- družinska zdravnica primarijka doc. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., spec. druž.
- pediater Denis Baš, dr. med., spec. ped.
- Romana Rakovec, mag. farm., podpredsednica, Lekarniška zbornica Slovenije
