Angelski morski pes še vedno plava
Novica, da je ribič in potapljač Nikola Kosanović s hrvaškega otoka Molat posnel več sklačev oziroma angelskih morskih psov, je odmevala v naravovarstvenem sektorju in na splošno med ljubitelji podmorja na Hrvaškem. Ta posnetek je eden najvrednejših podvodnih dosežkov in neposreden kazalnik nujnosti nadaljnjega varovanja te kritično ogrožene vrste.
Ko se je pred leti na zagrebški ribarnici na Dolcu pojavil mlad, pravkar skoten morski pes, so bile številne znanstvene in naravovarstvene organizacije tako prijetno kot neprijetno presenečene. Za to kritično ogroženo vrsto morskega psa so namreč verjeli, da je v Jadranskem morju na robu izumrtja. Čeprav so raziskave, ki jih je motiviralo to odkritje, pokazale, da še vedno živijo v Jadranu, živeči osebek v svojem naravnem okolju še ni bil dokumentiran, poroča Jutarnji list.
»Svetovni sklad za naravo (WWF) se že pet let ukvarja z raziskovanjem in zaščito angelskega morskega psa skozi vrsto projektov. Videoposnetki našega sodelavca Kosanovića so potrditev, da sklači resnično živijo v zadrskem arhipelagu. Zgodba o njihovi zaščiti na Hrvaškem počasi postaja sinonim za boj proti izgubi biotske raznovrstnosti v Jadranskem morju, vendar to ni samo zgodba o zaščiti morske ribe, je tudi zgodba o dolgoročnem vlaganju v kulturno identiteto lokalnih skupnosti nedeljiv del njihove identitete in želimo, da to tudi ostane,« je za časnik povedal Patrik Krstinić, vodja morskega programa WWF Adria.
V letu 2019 sta WWF in Inštitut za oceanografijo in ribištvo začela raziskavo o tem, koliko osebkov sklačev v živi v našem morju. Rezultati so pokazali, da se je njihova populacija iz nekdanje razširjenosti, ki se je raztezala po celotnem Jadranu, zmanjšala na majhen del, ki živi pri otočju Molata. Prav ta populacija je bila zadnje upanje za ohranitev te vrste, ki je bila nekoč močno in gosto razširjena po vsem Sredozemlju in vzhodnem Atlantiku. Danes je njegova razširjenost omejena na nekaj manjših območij, med katerimi je tudi populacija iz zadrskega arhipelaga.
V zadnjih desetletjih ga ogrožajo tudi plastični odpadki.
Pred tremi leti se je v bližini rta Kamenjak v ribiške mreže zapletel navadni sklač. Ribiči so stopili v stik s puljskim akvarijem, kjer so žival oskrbeli, nato pa jo spustili nazaj v morje. V morje so ribiči vrnili tudi 30 cm velikega navadnega sklača, ki so ga istega leta ujeli pri Ugljanu.
Sklač je videti kot raža, zariva se v peščeno in mivkasto dno, lovi iz zasede, zraste pa tudi več kot meter in pol in ni nevaren ljudem. Vsakršno vznemirjanje te strogo zavarovane vrste je zakonsko kaznivo. To še posebno velja za fizični stik z živaljo ali oviranje prostega gibanja.
Poletna nagradna igra z Lidlom Slovenija in Slovenskimi novicami
Vsak dan od 8. julija do 1. avgusta podarjamo Lidlovo darilno kartico v vrednosti 200 EUR. Za sodelovanje izpolnite spodnjo prijavnico.
Naročnik oglasne vsebine je Lidl Slovenija.
