Dramatični posnetki: Poplave so, poplave bodo, klinc jih gleda (FOTO)
»Ko mi kdo začne razlagati, da se je včeraj med neurjem v Piranu dogajalo nekaj groznega, kar se ni še nikoli, mu odvrnem, da očitno ne živi dolgo v Piranu. Pirančani vemo, da smo imeli že veliko večjih poplav in neurij. Vse polno jih je bilo v preteklih desetletjih in stoletjih. Fotografije o razdejanjih po njih segajo nazaj tja do leta 1923, saj fotografije prej še ni bilo oziroma ni bila tako razvita. Do leta 1951, ko so bile take katastrofe še hujše, so jih v objektiv fotoaparatov ujeli le v Izoli in Kopru. O podobnih piranskih močnejših poplavah in nevihtah iz starih časov nam je tako ostala le kakšna votivna podoba ali redek arhivski zapis,« pravi raziskovalec, publicist, poznavalec vsega, kar je povezano z morjem, Pirančan Slobodan Simič - Sime.
Je avtor neobičajne dokumentarne fotografske razstave z naslovom Stoletje poplav v Piranu, ki si jo lahko ogledate kar na prostem na Tartinijevem trgu v Piranu in je tako odprta 24 ur na dan. Ob njej se boste zagotovo močno zamislili nad katastrofami, kakršna je zadnjega maja letos zadela to mesto in s poročanjem o njej napolnila medije. Na ogled je namreč postavil 10 dramatičnih fotografij piranskih poplav in posledic neurij od 60. let prejšnjega stoletja do danes. Večina fotografij je javno predstavljena prvič.
Le počasi se umika
Fotografije po svoje provocirajo, saj Simič ob njih pravi, da visoko morje, poplave ob večjih nalivih in rušilni valovi z jugozahoda v mestu niso izum zadnjega časa. Tako se ob večji plimi, močnejšem jugu, nizkem zračnem pritisku in še kakšnem sočasnem pojavu, kot je na primer položaj lune, dvigne gladina morja, ki poplavi nižje predele.
»Morje se takrat dvigne, česar smo Pirančani vajeni, in tudi sicer nas na to vnaprej opozori zavijanje sirene. Te poplave ne smemo mešati s tistimi, ki jih povzroča lebič. Ta sila močan veter z jugozahoda udari z močjo 8 do 9 boforjev in z močnimi valovi prestavlja skale na Punti ter jih meče v stavbe in na terase gostinskih lokalov. Zato pravim, da bi morale biti skale na tam nedavno popravljenem valobranu težje od 6 ton, pa jih ne bo premikalo. Po zadnjem popravilu letos so namreč tja namestili kamne z nekaj tonami teže, ki jih bo morje ponovno prestavilo, ko bo pihal veter s hitrostjo kakih treh in več boforjev. Zakaj se izvajalci teh del ne posvetujejo bolje z domačini, ki to vemo? Marsikdo od njih bi te težave rešil ustrezneje. Tja spadajo večje skale in tudi valovi z vetrom hitrosti 11 boforjev jih ne bodo premaknili,« je kritičen Simič.
10 dramatičnih fotografij je na ogled.
In potem so tu še piranske poplave, kakršne poznamo tudi drugod v notranjosti. Ob močnih nalivih namreč v mesto s hriba nad njim kot hudournik po ulicah priteče voda z blatom in peskom, ki – preden odteče v morje – zalije Tartinijev trg in nižje prostore stavb, apartmaje v pritličjih, trgovine, lokale ... Le počasi se umika, saj naj bi bile odvodne cevi za to pretanke, vse več ulic pa med kamni na tleh nima prepustnih fug, ki bi odvajale deževnico.
Še parket položijo!
Ob teh nevšečnostih Simič, ki zvesto zapisuje takšna dogajanja, obuje škornje, vzame v roke fotoaparat in se poda po ulicah mesta. Zbral je fotografije iz piranskih poplav v letih 1963, 1964,1966 in ugotovil, da jih je bilo samo v 60. letih okoli 50. Ob tem zbadljivo in hudomušno, v slogu refrena priljubljene popevke glasbene skupine Zmelkoow pravi: »Poplave so, poplave bojo, klinc jih gleda.« Ob tem se takole nemalo huduje nad pristojnimi: »Fotografije pričajo, da se v skoraj enem stoletju v Piranu niso ne poplave ne vetrovi prav nič spremenili. Ker so poplave ob morju od nekdaj popolnoma naraven pojav, so nekoč spodnje prostore zgradb, ki jih je večkrat na leto obiskalo morje, uporabljali le za ribiško, ladjarsko in drugo, za morje neobčutljivo opremo, danes pa tam nastajajo garsonjere in apartmaji. V kleteh se nekoč ni živelo. Obstajajo pa vrhunski arhitekti, ki ob prenovi te prostore v stavbah ob morju celo poglabljajo. Tega ne moreš verjeti. Da bi bilo še huje, moram povedati, da marsikje po tleh položijo celo parket. Pirančani vemo, da takih prostorov ne boš poglobil, ampak jim kvečjemu dodal kakšno stopnico navzgor in tako prostor ter premoženje v njem rešil pred vodo.«
ZAKAJ SE IZVAJALCI TEH DEL NE POSVETUJEJO BOLJE Z DOMAČINI, KI TO VEMO?
Avtor razstave je kritičen tudi do teoretikov, ki pravijo, da je za poplave krivo splošno dvigovanje morske gladine. »Primerjave starih fotografij kažejo, da se morje ne dviga,« ocenjuje. Sicer pa se o teh zadevah v Piranu razpravlja že več desetletij, še posebno pa zadnje leto. Pirančani so se na ta naravni problem, kot kaže, že navadili, a še se vedno zgodi, da vsem, tudi z vrečami s peskom in drugače, ne uspe pravočasno zavarovati premoženja.
Priporočamo
Predstavitvene informacije
Komentarji:
Priporočamo
