Najmanjše mesto na svetu še z najmanjšim zlatnikom
Dobre pol ure vožnje od Opatije v mestu Hum, ki s 55 prebivalci neuradno velja za najmanjše mesto na svetu, imajo svoj, uradno potrjen najmanjši kovanec na svetu. Zlatnik, ki ga je izdelala Hrvaška kovnica denarja, se je nedavno vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov. V premeru meri 1,99 mm, težek pa je 0,05 grama.
Certifikat za najmanjši kovanec na svetu je Hrvaški kovnici denarja konec junija predal pooblaščeni ocenjevalec Guinnessove knjige rekordov Victor Fenes, ki je potrdil, da na svetu trenutno ni manjšega zlatnika. Prej je bil rekord v rokah Švicarjev. Na zlatniku sta upodobljena dva pomembna motiva istrske kulturne dediščine, mesto Hum in primerek istrske avtohtone pasme goveda, boškarin. Zlatnik je del numizmatičnega kompleta, h kateremu sodi še kovanec, posvečen zvezdarni v Višnjanu, še enemu zanimivemu mestu na celinskem delu hrvaške Istre. Zlatnik Hum, ki je manjši kot glavica vžigalice, je bil izdan v le 199 primerkih. Prodali so jih v enem dnevu, cena pa naj bi znašala več tisoč evrov. Točna številka ostaja poslovna skrivnost. V kompletu s kovancem Zvezdarna Višnjan so ga prodajali za slabih 4000 evrov.
S kovancem vred se kupijo tudi rokavice in povečevalno steklo.
Priljubljeno mesto med turisti
Kovanec Hum je spravljen v posebno embalažo. Škatlica je osvetljena z LED-lučmi, ki ustvarjajo vtis zvezdnega neba. S kovancem vred se kupijo tudi rokavice in povečevalno steklo, ki omogoča, da si kupec dragocenost sploh lahko dobro ogleda.
Za kovanje najmanjšega kovanca na svetu je bilo treba prilagoditi vse korake v proizvodnem procesu. Kovnica je najprej v sodelovanju z umetnico, kiparko Ano Divković, ustvarila dovolj jasen in hkrati tehnično izvedljiv prikaz celotnega mesta na 1,99 milimetra. Podobo so na kovanec vgravirali s posebnim, izjemno majhnim laserjem.
199 primerkov samo obstaja.
Mesto Hum v Guinnessovo knjigo rekordov (še?) ni vpisano. Od 55 prebivalcev jih tam vse leto živi le okoli 30. Veliko je 100 metrov v dolžino in 30 metrov v širino. Ima le dve uličici, obdano pa je z obzidjem in obrambnimi stolpi. Ima dve cerkvi, romanska cerkev sv. Jeronima na pokopališču je iz 12. stoletja in se ponaša z zgodovinskimi slikarijami in grafiti v glagolici.
Mesto ima svojega »župana« oziroma vaškega očaka, čigar mandat traja eno leto. Legenda pravi, da so mestece Hum zgradili mogočni velikani iz kamnov, ki so jim ostali od gradnje drugih mest v dolini Mirne. Mesto je začelo v podobi, kot je ohranjena do danes, nastajati v 11. stoletju; najprej so zgradili Humski kaštel oziroma grad in nekaj hiš okoli njega. Takrat je bila Istra del velikega frankovskega cesarstva. Do 17. stoletja je bil Hum v literaturi omenjan kot trdnjava in tudi v času, ko je spadal k Benetkam (od 1412.), je bila njegova najpomembnejša naloga obrambna. V času uskoške vojne (1612–1618) je bil povsem požgan. Mesto je imelo v zgodovini pomembno vlogo pri ohranjanju in izumljanju glagolice, pisave, ki si jo je za pisanje v slovanskih jezikih v 9. stoletju izmislil Ciril. Zaradi vsega tega je vse bolj priljubljeno tudi med turisti.
Poletna nagradna igra z Lidlom Slovenija in Slovenskimi novicami
Vsak dan od 8. julija do 1. avgusta podarjamo Lidlovo darilno kartico v vrednosti 200 EUR. Za sodelovanje izpolnite spodnjo prijavnico.
Naročnik oglasne vsebine je Lidl Slovenija.
