Po hrano in priboljšek v najljubšo trgovino

Ko smo našo nagrajenko Polonco Novina iz Črnomlja obiskali kmalu po osmi uri zjutraj, se je ravno dobro vrnila iz nočne službe, dela namreč v treh izmenah. No, pravzaprav smo imeli z našim obiskom srečo, kajti če ne bi tega jutra ravno deževalo, bi šla takoj po službi v vinograd, nameravali so škropiti, njena družina ima namreč na njenem domu v Drganj Dolu pri Semiču 2000 trt, kar pomeni, da dela res nikoli ne zmanjka – komaj končaš eno, že kliče drugo, pa naj bo to v vinogradu ali na njivi.

Darilne kartice ne bo težko zapraviti, saj je v Lidlu redna stranka. Pa še čisto blizu doma ga ima.

»S tole nagrado ste me pa res presenetili. Kupon sem izpolnila prek spleta in že čisto pozabila na to, no, potem pa klic. Še mama je rekla, kakšno srečo imam. Oče in mama sta namreč naročnika že kakšnih trideset let, pa doslej nista še nič zadela, jaz sem pa srečo poskusila po spletu. Seveda bom kaj v Lidlu nabavila tudi zanju in brata,« se nasmehne Belokranjka. Ko razlaga o službi, kjer v proizvodnji brizga plastiko, pove, da je res zadovoljna z delom in prav nič ji ni naporno delati v treh izmenah. »Navadiš se takšnega ritma in prav lepo mi je v službi, čeprav so tu, v Beli krajini, kjer je standard prebivalcev slabši od slovenskega povprečja, tudi plače občutno nižje kot drugje v Sloveniji,« pove. Se pa s partnerjem redno vrača domov v Semič, kjer so še kako dobrodošle vsake pridne roke, sploh zadnji dve leti, po mamini operaciji srca, zaradi katere ne sme delati nič težkega.

»Oče in mama sta že pred štirimi desetletji in pol zasadila vinograd, lega je super za trte, Bela krajina je tudi sicer znana po kakovostnih vinih, res pa je tudi, da letino vsako leto kroji vreme. Pred desetletjem smo se proti toči zavarovali z mrežami, a tu sta še pozeba in suša. Največ imamo belih sort, tako pridelujemo belokranjsko belo, pa mešano belo, renski rizling,« nadaljuje sogovornica in doda, da imajo tudi svojo etiketo, saj vino večinoma prodajo, starši pa si tako pomagajo, da je življenje nekoliko lažje, saj so penzije res nizke.

»Pri nas časopis dobimo zgodaj, tako da ga oče in mama že zjutraj vzameta v roke. Mami zdaj, ko ima omejitve z delom, ostane več časa za branje, pa tudi jaz Novice vedno preletim in preberem, kar me zanima, ko pridem domov, čeprav sama vesti raje spremljam prek spleta, tam mi pa res nič ne uide. Najbolj me zanimajo trači in slovenska kronika, čeprav je prav skrb vzbujajoče, kam gre naša družba, vse več je nasilja,« je razmišljala Polonca. Se je pa nagrade zelo razveselila. Lidl je namreč njena najljubša trgovina, pa še čisto zraven doma jo ima, tako da gre tja običajno kar peš.