Pol stoletja dopustujejo v istem kampu
Kvarnerski otok Lošinj zaradi zdravilnih učinkov čudovitih borovih gozdov, obilice smilja, sivke in rožmarina, množice zalivčkov in čiste bistre morske vode imenujejo tudi otok vitalnosti. Vse to je pred več kot petimi desetletji premamilo tudi zakonca Kapel iz Tržiča. Po njunem prvem obisku sta se nanj tako navezala, da sta mu ostala zvesta častitljivih 52 let.
Od upokojitve vsako leto vsaj tri mesece preživita v svoji prikolici v kampu Rapoća pri Nerezinah. Pavšalista z daleč najdaljšim stažem sta te dni doživela prav posebno presenečenje, obiskali so ju predstavniki podjetja Lošinjska plovidba – turizam (Rapoća Camping Village) in direktor Turističnega združenja mesta Mali Lošinj ter jima za njuno zvestobo izročili posebno priznanje, darilni paket in povrhu še torto.
Večino časa na čolnu
»V teh 52 letih sva sicer enkrat za nekaj let prekinila bivanje tukaj, a gotovo sva zdaj tukaj najstarejša pavšalista,« pripovedujeta 85-letni Ivan Kapel in deset let mlajša Alenka Kapel, ki je pred upokojitvijo delala v kadrovski službi gradbenega podjetja. Ivan, za prijatelje Džon, je bil nekoč župan Tržiča, sicer pa je bil vodja oplemenitilnice v nekdanji tržiškem podjetju BPT.
»Pet družin z otroki se nas je odločilo, da gremo s šotori na otok Lošinj. Nameravali smo v kamp Čikat pri mestu Mali Lošinj, a se nam je pri Nerezinah pokvaril avto. Ženske smo ob cesti čakale z otroki, moški pa so mimogrede našli ta čudoviti kamp, v katerega hodiva z družino še danes,« Alenka obuja spomine na začetke njihovega kampiranja.
Ko so takrat prišli v kamp, je bilo seveda vse drugače, kot je zdaj. Že pot na otok je bila zelo dolga, na trajekt se je takrat čakalo tudi po šest ur, saj je vozil samo eden, in ne tako pogosto kot danes. Čisto majhen kamp je bil to, v sredini je bil kamniti vodnjak, pa nekaj stranišč, to je bilo vse od ponudbe. A saj niti niso potrebovali nič več od tega, se smeje Alenka.
Kamp Rapoća je z leti postal njun drugi dom in nikoli se ga ne naveličata. Vsako leto se veselita dolgega poletja na morju in se vedno rada vračata. »Niti ne pomisliva, da bi šla kam drugam. Tu smo vsi prijatelji, fajn družba in fajn ljudje. Kar dosti nas je iz Tržiča, pa tudi od drugod. Rada se druživa, predvsem pa obožujeva ribolov, obema je to največji užitek. Imava čoln, in če se le da, loviva ribe. Večino časa sva na čolnu,« pove Alenka in razloži, da ujameta največ arbunov, jeseni pa lampuge. Zobatca še nista dobila, pravita, da je preveč za čakati, je pa bila njun kapitalni ulov pred leti 60 cm dolga in tri kilograme težka lampuga, ki sta jo ujela na drugi strani otoka, pri Osorju. Ko je ulov posebno dober, ga razdelita med prijatelje v kampu.
Enajst ur čakala na trajekt
Kaplova nista edina, ki so ju presenetili. Sočasno z njima so počastili tudi Ano in Janeza Pukla iz Velenja, ki jima sledita po stažu, saj že od leta 1974, torej 50 let, počitnikujeta v tem kampu. Prvič sta bila v šotorčku in sta na trajekt čakala kar 11 ur, nato pa sta še po napačni cesti prišla v napačno vas. A vendar ju vse to ni odvrnilo, da se ne bi na koncu utaborila in ostala v Rapoći, sta povedala na slovesni izročitvi priznanj, pri kateri sta tudi onadva dobila okusno torto.
Tudi zakonca Pukl se kampa Rapoća nikoli ne naveličata. Izračunala sta, da sta tam preživela že več kot 1500 dni, in ko ju kdo vpraša, kako lahko tako dolgo in vedno hodita na en kraj, povesta, da je otok Lošinj samo en in najljubši. »Morje je čudovito in naši otroci niso želeli nikamor drugam. Ko pridemo sem, parkiramo avto in se ga potem do konca ne dotaknemo,« sta povedala zbrani družbi.
Na koncu druženja se je direktor Turističnega združenja mesta Mali Lošinj Dalibor Cvitković vsem štirim zahvalil za zvestobo in pozval vse ponudnike turističnih namestitev in turistične delavce, naj jim sporočijo, ali imajo kakšne posebno zveste goste, da bi se tudi njim z drobno pozornostjo zahvalili za njihov obisk.
Niti pomisliva ne, da bi šla kam drugam.
