POLETNA NAGRADNA IGRA

Sončni ostriž grize kopalce

V Blejsko jezero se je po 40 letih vrnil plenilec. Človeku ni nevaren.
Fotografija: Na petkovi 64. tekmi za pokal Bleda so grizli kot za stavo, pove Novak. FOTO: Ribiška Družina Bled
Odpri galerijo
Na petkovi 64. tekmi za pokal Bleda so grizli kot za stavo, pove Novak. FOTO: Ribiška Družina Bled

Predsednik Ribiške družine Bled (RDB) Samo Novak je med ribiče prišel kot desetletnik leta 1981: »Takrat so mi starejši člani pripovedovali, da je bil sončni ostriž v jezeru. Od potapljačev sem izvedel, da je bil v njem že leta 1973.« Po takratni dekadi navzočnosti pa je naenkrat izginil iz Blejskega jezera in ga dolga desetletja niso opazili.

Po 40 letih odsotnosti se je začelo njihovo število večati. In ker je tudi v Blejskem jezeru precejšnja gneča, še posebno od maja do konca septembra, je prišlo do neizogibnega: zdaj jih spoznavajo tudi kopalci v najbolj slovitem slovenskem jezeru, saj jih te (sicer plenilske) ribe grizljajo!

Sončnega ostriža je pri nas prepovedano gojiti oziroma prodajati, a Blejsko jezero jih je polno. FOTO: Gov.si
Sončnega ostriža je pri nas prepovedano gojiti oziroma prodajati, a Blejsko jezero jih je polno. FOTO: Gov.si

Čeprav od 10 do 15 cm velike ribe niso nevarne za človeka, pa vplivajo na ekosistem, opozarja Novak: »Ostriži so plenilci, ne glede na velikost: če ne drugega, žrejo ikre in mladice drugim ribam.« Letos jih v velikih jatah opažajo tudi potapljači, z njimi so se hočeš nočeš pred nekaj dnevi soočili ribiči. V petek je RDB izvedla 64. tekmo za pokal Bleda, Novak pa pojasni, da je sončni ostriž »idealen za vabo plenilskih rib« ter da so najprej lovili vabe: »Najprej se je ujelo pet sončnih ostrižev, nato pa en navaden. Mogoče izpodriva navadnega ostriža, ki je v jezeru od nekdaj.« Ribiči sicer ujete sončne ostriže razrežejo in vržejo v jezero za hrano drugim ribam, saj so neprivlačni za konzumacijo.

O razlogih za ponovno namnožitev Novak poudari, da izvor oziroma vzrok ni znan, da pa v zadnjih nekaj letih beležijo ekspanzijo. Doda, da že »zadnjih sedem, osem let« v Blejsko jezero ribiči ne vlagajo več ščuk: »Ščuka se večinoma zadržuje v priobalnem pasu, sploh manjše štuke in ščuke so velik selektor oziroma predator za ta drobiž.«

Podobne težave so imeli z invazivno školjko trikotničarko oziroma zebrasto školjko, ki so jih leta iz jezera intenzivno odstranjevali tudi potapljači, da se je populacija zmanjšala. A Novak meni, da bo morala za sončne ostriže vmes poseči narava – ta pa se spreminja tudi v okolici Bleda, kjer dandanašnji opažajo vidre ali kormorane, ki so se tam udomačili: »Mislim, da je glavni dejavnik za vse te spremembe človek. Poskušamo nekako okoli prinesti naravo, ampak narava nam po drugi strani to vrača na drugačen način.« 

 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije