KITAJSKA ROBA
Ali v Sloveniji jemo kruh iz cenenega kitajskega testa?
Nemčijo je preplavilo testo iz Kitajske. Kaj je za vas pomembnejše pri kruhu in pekovskih izdelkih: cena ali kakovost?
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Slovenci zelo radi jemo kruh, žemljice in druge prigrizke iz testa. Že nekaj let je na voljo vedno več poceni vrst kruha in žemljic, prodajalne pekovskih izdelkov rastejo kot gobe po dežju. Vsi večji trgovci sami sproti pečejo žemljice, da so vedno na voljo še sveže in dišeče. Pa so tudi kakovostne?
Nemčija velja za eno izmed držav, kjer pojedo največ kruha. Nekdaj so večino izdelkov pripravili in spekli v pekarnah, medtem ko danes kar 130.000 ton testa in vnaprej pripravljenih pekovskih izdelkov uvozijo. Največji delež prihaja iz Francije, kar 18.000 ton takih izdelkov pa iz Kitajske, navaja spletni portal Stern. Objavili so tudi analizo dodatkov, ki so jih našli v teh izdelkih. Gre za več kot 20 dodatkov, od emulgatorjev za večji volumen (npr. E472e) do encimov za bolj rahlo testo, hitrejše vzhajanje, daljšo svežost kruha (amilazo, tj. encim, ki pospešuje razkroj škroba v sladkor) itd. Seznam je dolg.
Vsi po vrsti so nam zagotovili, da testa iz Kitajske ne uporabljajo. Pekarne ga izdelujejo same, večji trgovci ga kupujejo od njih ali na evropskem trgu.
»Žito testa za pekovske izdelke ne uvaža iz Kitajske, testo za lastne pekovske izdelke pripravljamo sami, v svojih pekarnah,« so nam sporočili iz podjetja Žito.
Tudi Pekarna Grosuplje deluje enako: »Iz Kitajske ne uvažamo niti surovin niti končnih izdelkov.«
V Hoferju ne prodajajo testa iz Kitajske niti ga kot sestavino ne uvažajo njihovi dobavitelji za namen izdelave pekovskih izdelkov.
Tudi v Sparu so nam zagotovili, da na njihovih policah ne tržijo testa kitajskega porekla.
V trgovinah Lidl ponujajo večinoma izdelke slovenskih dobaviteljev (Žito in Mlinotest), kot so sporočili, pa so »preostali izdelki proizvedeni v evropskih državah«.
Tudi v Mercatorju testa iz Kitajske nimajo, testo za pekovske izdelke svoje trgovske znamke pa večinoma izdelujejo sami ali pa ga nabavljajo pri priznanem domačem dobavitelju. »Tudi med zamrznjenim testom ga v prodaji ni,« so nam zatrdili.
Nemčija velja za eno izmed držav, kjer pojedo največ kruha. Nekdaj so večino izdelkov pripravili in spekli v pekarnah, medtem ko danes kar 130.000 ton testa in vnaprej pripravljenih pekovskih izdelkov uvozijo. Največji delež prihaja iz Francije, kar 18.000 ton takih izdelkov pa iz Kitajske, navaja spletni portal Stern. Objavili so tudi analizo dodatkov, ki so jih našli v teh izdelkih. Gre za več kot 20 dodatkov, od emulgatorjev za večji volumen (npr. E472e) do encimov za bolj rahlo testo, hitrejše vzhajanje, daljšo svežost kruha (amilazo, tj. encim, ki pospešuje razkroj škroba v sladkor) itd. Seznam je dolg.
Ali slovenske pekarne same pripravljajo testo?
Pri največjih slovenskih trgovcih in pekarnah smo zato preverili, ali tudi oni uvažajo testo za peko in vnaprej pripravljene pekovske izdelke iz Kitajske.Vsi po vrsti so nam zagotovili, da testa iz Kitajske ne uporabljajo. Pekarne ga izdelujejo same, večji trgovci ga kupujejo od njih ali na evropskem trgu.
»Žito testa za pekovske izdelke ne uvaža iz Kitajske, testo za lastne pekovske izdelke pripravljamo sami, v svojih pekarnah,« so nam sporočili iz podjetja Žito.
Tudi Pekarna Grosuplje deluje enako: »Iz Kitajske ne uvažamo niti surovin niti končnih izdelkov.«
V večjih trgovskih verigah večinoma uporabljajo testo slovenskih pekarn
V Hoferju ne prodajajo testa iz Kitajske niti ga kot sestavino ne uvažajo njihovi dobavitelji za namen izdelave pekovskih izdelkov.
Tudi v Sparu so nam zagotovili, da na njihovih policah ne tržijo testa kitajskega porekla.
V trgovinah Lidl ponujajo večinoma izdelke slovenskih dobaviteljev (Žito in Mlinotest), kot so sporočili, pa so »preostali izdelki proizvedeni v evropskih državah«.
Tudi v Mercatorju testa iz Kitajske nimajo, testo za pekovske izdelke svoje trgovske znamke pa večinoma izdelujejo sami ali pa ga nabavljajo pri priznanem domačem dobavitelju. »Tudi med zamrznjenim testom ga v prodaji ni,« so nam zatrdili.