Babice in dedki, ki pazijo vnuke, živijo dlje

»Imam pet vnukov, pazila sem jih med prvim in drugim letom starosti. Prva dva sta bila celo še mlajša, saj se je mama morala na delo vrniti predčasno,« je svojo pripoved začela 71-letna Jasna iz Zagreba. Z vnuki je bila tako skoraj vsakodnevno šest let, od svojega 61. do 67. leta, dokler niso otroci odšli v vrtec ali šolo, vskočila pa je seveda tudi, ko so zboleli in so si starši vzeli prost večer. »Seveda ni bilo vedno enostavno. Majhni otroci potrebujejo popolno pozornost, moraš jih zabavati in zadovoljiti njihove potrebe, kar ni vedno lahko, saj ti v teh letih potrpljenje in zbranost že pešata. Ko si mlad, je drugače,« je nadaljevala svojo zgodbo na 24sata.hr. Kot pravi, je bilo to obdobje eno najlepših v življenju. In če gre verjeti tudi znanstvenim raziskavam, je bila ta izkušnja zanjo tudi zelo zdrava. Izsledki so pokazali, da ljudje, stari 70 let in več, ki so pogosto pazili vnuke, v povprečju živijo dlje kot tisti, ki vnukov nimajo ali jih niso pazili. V raziskavo so sicer vključili 500 starostnikov iz Berlina. 

»Obstaja povezava med varstvom vnukom in podvrženosti stresu. Ob tem ukvarjanje z otrokom zahteva fizično dejavnost, kar pripomore k boljši kondiciji,« je dejal ameriški Ronan Factora. Komunikacija in ukvarjanje z otrokom pomagata tudi pri ohranjanju mentalnega zdravja, pa tudi psihičnega počutja nasploh. Raziskava iz leta 2014 je pokazala, da se možnosti za demenco močno znižujejo pri ženskah v menopavzi, že če vnuke pazijo dvakrat na teden. Je pa res, da lahko pride tudi do protiučinka. Demenco lahko tudi pospeši, če so stari starši zaradi varstva majhnega otroka pod prevelikim pritiskom. To pa lahko vpliva na razvoj stresa in tudi depresije.