FOTO: Slovenski poganjalec iz slovenskega lesa

Nedavno me je med brskanjem po facebooku pozdravil oglas za kickstarter kampanjo. In ker facebook (in druge spletne strani in storitve) pridno beležijo moje brkljanje po internetu, je seveda vedel, kaj me zanima. In bixie je bil lep primer: poganjalec slovenske izdelave iz slovenskega lesa.

Bixie, ki je videti kot običajno kolo, je narejen iz domačega bukovega lesa, tudi kovinski deli so plod domačega razvoja in izdelave (razen samih koles), sedež in ročice so oblečeni v naravno usnje, pri sestavljanju bixieja pa porabijo za 80 odstotkov manj lepila kot pri izdelavi poganjalcev iz vezanih plošč. Skratka, trpežen izdelek iz naravnih materialov, zasnovan za motorični razvoj naših najmlajših s pogledom na trajnostni razvoj in obnovljive vire; kakor poudarjajo pri Kreatif Designu, se da 99 odstotkov uporabljenega lesa reciklirati.

Kolo potrebuje vsak otrok

Oče bixieja je Andrej Kregar, po izobrazbi arhitekt, ki se ukvarja z industrijskim oblikovanjem. Nekaj časa je bil zaposlen pri Seawayu, kjer so delali jahte in podobne stvari, kar mu je bilo zelo všeč, pred kakimi petimi leti pa se je odločil za samostojno pot in ustanovil lastno podjetje Kreatif Design.

Ideja za kolo oziroma poganjalec se je porodila precej enostavno: »Ko je bila moja hči stara eno leto, se mi je zdelo, da bi ji bilo lepo nekaj narediti. In ker je moj poklic povezan z ustvarjanjem nečesa novega, sem si zamislil, da bi ji naredil kolo, saj je to stvar, ki jo vsak otrok potrebuje, še posebno fino pa se mi je zdelo, da bi skoraj vse naredil iz lesa. In iz tega je nastala zgodba o slovenskem izdelku iz slovenskega lesa.«

A ko je iskal dobavitelje lesa, je ugotovil, da je v Sloveniji zelo težko najti ljudi, ki znajo kriviti les. Kar je velika škoda, da se to znanje, ki so ga mojstri nekoč obvladali, izgublja. »Najbližje Sloveniji smo našli Italijane, ki so nam bili pripravljeni pomagati, ampak ker smo želeli ostati slovenski, smo se odločili, da bomo delali s slovenskim mizarjem, in sicer z Žigom Komperškom, ki izdeluje unikatne rolke murksli. Pri projektu sva delala predvsem midva, imava pa še kolega, ki pomaga pri marketingu,« pravi Andrej.

Slovenski bukov les

Kolo oziroma poganjalec bixie je klasičnega videza – videti je kot običajno kolo in ni narejeno iz vezanih plošč. »To je bila tudi ideja: da se naredi kolo, ki bo čim bolj podobno klasičnemu, saj otroci zelo radi posnemajo starše. Hoteli smo narediti bolj estetsko kolo, pri katerem so porabi manj lesa in manj lepila,« poudarja.

Bixie je narejen iz slovenskega bukovega lesa. »Vse je zelo optimizirano. Recimo, pri vilicah, ki držijo kolesi, je šest popolnoma enakih kosov, čeprav je sprva morda videti drugače. Vse skupaj je pripravljeno na enostavno proizvodnjo, če bo stvar šla naprej. Na biciklu imamo dva radija lesenih palic: 22 in 40 milimetrov. In čeprav je izdelek zelo dovršen, je na koncu videti zelo enostaven. Vse je zlepljeno in skrito v lesu. Kar pa ni ravno lahko narediti,« poudarja Andrej Kregar.


Naredil je tridimenzionalni računalniški model in izdelal načrte, pri čemer izpostavlja pomen sodelovanja z mizarjem.

»Z Žigom sva šla tudi do drugih mizarjev in jih spraševala, kako bi se lotili določene zadeve. Vsi so se držali dosti klasičnega postopka, Žiga pa je zelo iznajdljiv, tako da sva poenostavila določene postopke, sicer stvar ne bi bila rentabilna. Tudi večina kovinskih delov je narejenih v Sloveniji, saj se jih niti ne bi dalo dobiti. Edinole kolesa smo nabavili na Kitajskem. V Evropi se takšnih sploh ne da dobiti. Saj smo poskušali in jih dobili od nekih Čehov, a tudi tam je na obroču na drobno pisalo made in China. Zato smo se odločili, da nima smisla naročati kitajskih obročev od Čehov in da jih bomo nabavili raje direktno od Kitajcev,« iskanje delov opiše Andrej.

Ker so kosi lesa precej specifični, je Andrej razvil tudi posebna orodja za njihovo izdelavo. »Kolo preizkušamo že pol leta in obnese se odlično. Otroci ga mečejo po tleh, a doslej nismo imeli nobenih težav. Očitno je konstrukcija dovolj trdna, da prenese tudi padce – kolesa, seveda, ne otrok.« Les je zaščiten z balzamom za les iz naravnega voska in olj, tako da ni problema, če se zgodi, da otroci poližejo kolo oziroma gredo z rokami v usta, potem ko so ga držali.
Od hobija do proizvodnje
Na začetku je bil to bolj Andrejev hobi, ki pa je prerasel v resen projekt. »Zakaj bi naredil samo enega za hčerko? Dolgo sva iskala partnerja za izvedbo prototipov, do februarja letos pa sva z Žigom kolo razvila do te mere, da sva začela razmišljati o prodaji.« In odločila sta se za kampanjo na platformi za množično financiranje kickstarter. »Tukaj pa se nama vidi, da nisva ravno iz marketinga,« prizna. »Mislila sva, da je dovolj, da daš izdelek na kickstarter in že se najdejo ljudje, ki stvar podprejo. A ugotovila sva, da sva se malce uštela, ker nisva imela dovolj velikega kroga ljudi, še preden sva šla na kickstarter. Zdaj nama je to bolj jasno.«


Še druga težava se je pokazala: ko ljudje kupujejo kolo ali poganjalec za otroka, ga hočejo kupiti takoj, ne pa naročiti in ga prejeti šele čez pol leta. Kampanja tako ne gre čisto po načrtih. V času pisanja je bixie dosegel približno polovico zastavljenega cilja 20.000 dolarjev (nekaj čez 9000 evrov), a do konca kampanje je bilo le še nekaj dni. Sama cena za bixie je v času kampanje postavljena na 149 oziroma 169 dolarjev (135 oziroma 153 evrov), za 199 dolarjev (180 evrov) pa je mogoče naročiti individualizirano kolo z vgraviranim imenom otroka. Predvidena maloprodajna cena se bo gibala pri 249 dolarjih oziroma 225 evrih (kickstarter je ameriški, zato so tudi cene postavljene v dolarjih).

»Zanimivo pa je, da nas je kontaktiral češki distributer, ki bi kupil sto bixiejev, našlo se je tudi nekaj trgovin iz Nizozemske, Belgije in Britanije. Dejansko bi lahko v tem trenutku prodali kakih 150 koles – če bi jih lahko takoj izdelali. Zdaj smo pred dilemo, ali najti še kakšnega investitorja ali pa nam bo uspelo samim. Priložnost je, da bi se dalo projekt razviti naprej. Z malo sreče nam kampanja mogoče še uspe,« upa Andrej. A tudi če na kickstarterju projekt ne bo dosegel zastavljenega cilja, ne bo umrl. »Bo pač malo dlje trajalo, tako da izdelek ne bo na trgu marca 2020, kot smo si želeli, ampak enkrat poleti.«

Podporniki z vsega sveta

Podporniki na kickstarterju prihajajo predvsem iz ZDA, Nemčije, Francije in Britanije, nekaj pa jih je tudi iz Slovenije. Andrej načrtuje, da bodo kolesa (čez čas) na prodaj tudi v običajnih trgovinah. Prodajalcem se stvar zdi zanimiva, treba pa je tudi ujeti pravi čas, priznava Andrej. Potem je tu še problem, da ljudje takšnega izdelka ne kupijo na hitro prek interneta, saj ga radi vidijo v živo in preizkusijo pred nakupom.

»Želeli bi si malo več slovenske podpore. Jemlješ iz Slovenije in hočeš tudi vrniti v Slovenijo oziroma si predstavljaš, da bodo v Sloveniji takšne stvari bolj podpirali. A žal ne podpremo drug drugega. Dobili pa smo veliko pozitivnih odzivov iz Nemčije in Amerike. Verjamem, da je pri nas problem tudi cena, a mi ne moremo ponuditi kolesa po takšni ceni kot kitajski proizvajalci,« sklene Andrej Kregar.