Kako brez solz in krega malčka ločiti od zaslona

Kot mama dveh otrok se pri temi, kako otroku določiti meje, ne bi mogla bolj strinjati s hrvaško psihologinjo Mio Roje, zato bom v nadaljevanju članka navajala njene besede, ki jih je zaupala portalu Večernji list.

V dobi tehnologije otroka težko izoliramo od malih zaslonov. To bi bila hkrati tudi nepremišljena poteza, saj bi otroka s tem lahko oropali za marsikatero izkušnjo in znanje, ki ga pridobi s pomočjo sodobnih naprav. Pri tem ne mislimo le na pametne telefone in tablice, temveč tudi na računalnike, televizijske zaslone, mobitele ...

Do dveh let nič, potem približno pol ure na dan

Po priporočilu ameriške pediatrične zveze otrokom do dveh let ni treba dopustiti, da spremljajo vsebino na zaslonih. Po dopolnjenem drugem letu starosti naj starši določijo do 30 minut na dan in postopno do odhoda v šolo do dveh ur. Če je otrok tisti dan že pogledal celovečerni risani film, naj zanj tisti dan odpade igra s tabličnim računalnikom.

Pomembna tudi omejitev pri vsebini

Otroka ni dovolj le časovno omejiti z napravami, temveč tudi vsebino. Nasilnim niso dopustne, lahko pa se pozabavate ob prav posebno prirejenih programih za otroke, ki so lahko tudi učne narave. Vsekakor je dobro, pravi Rojeva, da na 15 minut nadzirate, katero vsebino gledate.

Otrokova pravica je, da se pritoži, starši pa morajo biti vztrajni

Mnogi starši imajo prave borbe z otrokom, ko napoči trenutek, da morajo staršem vrniti pametno napravo. Pri tem psihologinja opozarja, da je treba imeti takt in pravi način, kako se tega lotiti. Nekaj minut pred koncem, ga je treba na to opozoriti, da se čas izteka. Če otrok prosi, da bi dokončal kakšen nivo igrice do konca, mu lahko ugodite, a pri tem morate biti zraven, da ste prepričani, da bo res prenehal tedaj, kot ste se dogovorili.


Otrokova pravica je, da poskuša premikati meje, dolžnost staršev pa, da meje postavljajo. Ko se odločite, da bo konec, se tega držite kljub morebitnim izbruhom ali simpatičnemu pogledu otroka. Zanj in za vas je dolgoročno tako najboljše. Saj veste, otroci tudi ne marajo zdravnika, ne želijo iti v vrtec ali šolo, ali pa si pozimi ne želijo nadeti kape, pa veste, da to morajo storiti, saj je zanje to najboljše.