Kako do dodatnega denarja

LJUBLJANA – Oktober je mesec varčevanja, 31. oktober pa svetovni dan varčevanja. Pa je varčevanje sploh še smiselno? In če je, kje varčevati ali kam naložiti svoj denar, da bi se mu vrednost čim bolj povečala? Niste edini, saj je v času izjemno nizkih obrestnih mer varno in donosno naložbo skoraj nemogoče najti. Evropske banke razmišljajo celo o uvedbi bančnih ležarin in negativnih obresti za depozite gospodinjstev. »Čas za varčevanje res ni najboljši, a to ne pomeni, da varčevanje ni smiselno – varčujte za svojo finančno varnost in dosego ciljev,« svetuje Alina Meško iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS).

Stopnja varčevanja pove, kolikšen delež razpoložljivega dohodka ni bil porabljen oz. je bil privarčevan. V  2018 je stopnja varčevanja gospodinjstev v Sloveniji znašala 12,5 odstotka, kažejo podatki Statističnega urada RS (Surs). 

Pri ZPS so pripravili pregled varčevanj, ki jih ponujajo banke in hranilnice, ter nekaj nasvetov za ravnanje z denarjem:

Varčevalni račun

Varčevalni račun je osnovni varčevalni produkt, ki bi ga moral imeti vsakdo. Je brezplačen ločen račun (le še nekaj bank ponuja tudi varčevalne knjižice), kjer vam je denar vedno ali vsaj hitro dostopen. Varčevalni račun je primeren za zlato rezervo – znesek v višini 3 do 12 mesečnih izdatkov, ki vam pomaga preživeti krajše obdobje brezposelnosti ali pokriti večji nepričakovan izdatek. Obrestne mere so na varčevalnih računih ničelne ali komaj pozitivne, zato s tem denarjem ne boste dodatno zaslužili, a ločen račun je psihološko pomemben, saj je dokazano, da finančne cilje lažje uresničujemo, če denar varčujemo ločeno za posamezne namene. ZPS zato svetuje, da na varčevalni račun vsak mesec naložite vsaj 10 odstotkov svojih prihodkov, dokler ne dosežete zastavljene zlate rezerve. Na denar na varčevalnem računu »pozabite« in ga porabite le za primere, za katere ste ga namenili. 
 

Obročno varčevanje

Za dosego posameznih finančnih ciljev je najprimernejše obročno varčevanje, ki ga lahko uporabite tudi za oblikovanje zlate rezerve. Z banko se dogovorite za mesečna vplačila za določeno obdobje – od nekaj mesecev pa do nekaj let. Pri izbiri višine obroka poleg zneska, ki ga potrebujete, in časa, ki bo za to potreben, upoštevajte tudi svoje finančne zmožnosti – nujen je predhoden pregled lastnih financ. Poleg mesečnih vplačil boste na koncu varčevanja od banke dobili tudi obresti, ki pa žal tudi pri tej obliki varčevanja niso visoke. Ob mesečnem pologu 50 evrov, trajanju pet let in obrestni meri 0,5 odstotka, boste privarčevali tri tisočake in dobili 40 evrov obresti, skupaj torej 3040 evrov. ZPS svetuje, da izberete varčevanje s fiksno obrestno mero in da ga tudi zaradi nizkih obrestnih mer ne sklepate za predolgo obdobje. Varčevanje izpeljite do konca, saj vse banke ne omogočajo predčasnih izplačil, tiste, ki pa jih, za to zaračunajo dodatne stroške.

Rentno varčevanje

Rentno varčevanje je podobno obročnemu, pri katerem določeno obdobje vsak mesec vplačujete dogovorjeni znesek. Mesečni pologi se gibljejo od 20 evrov dalje, varčevalne dobe pa so daljše, tudi do 30 let. Ob zaključku varčevanja vam znesek lahko izplačajo enkratno v celoti ali v obliki mesečne rente ali kombinacijo obojega. Zaradi daljših zavez k varčevanju so obrestne mere nekoliko višje kot pri obročnih varčevanjih. Renta je lahko dodaten prihodek ob upokojitvi, a trenutne obrestne mere niso motivacija za sklepanje dolgoročnih varčevanj. Pred sklenitvijo se pozanimajte, ali lahko vplačila (začasno) zamrznete.

Varčevanje v teh dneh ni donosno, je pa nujno, če hočemo imeti zlate rezerve za hude čase. FOTO: Thinkstock

Depoziti

Depozite oziroma vezavo denarja za določen čas ponujajo vse banke. V večini primerov jih lahko sklenejo tudi nekomitenti, kar pomeni, da je smiselno denar vezati v banki, ki ponuja trenutno najvišje obresti. Pri depozitu ne gre za varčevanje, saj morate denar že imeti, da ga lahko banki za določen čas odstopite v zameno za obresti. Obrestne mere so nizke, gibljejo se med nič in enim odstotkom. Čeprav so obrestne mere nizke, so razlike med bankami občutne, zato ne vežite denarja v svoji banki, če ni med ugodnimi. ZPS priporoča izbiro depozita s fiksno (nespremenljivo) obrestno mero. Višji zneski in daljše vezave sicer pomenijo višje obrestne mere in več obresti, a ne vežite vseh prihrankov in ne sklepajte predolgih vezav.

Skladi

Pri izbiri katerega koli varčevanja je pomembno, da ga razumete, kar pomeni, da bo treba vložiti nekaj časa in truda v lastno znanje o financah. To še toliko bolj velja za kompleksne in tvegane produkte, kot so naložbe v sklade in vrednostne papirje. Pri izbiri ustreznega sklada vam lahko pomaga finančni strokovnjak v banki ali pri drugem ponudniku, vi pa morate poskrbeti, da boste znali zastaviti prava vprašanja, razumeli odgovore in vse morebitne posledice, ki jih prinaša vaša odločitev. Z varčevanjem v vzajemnih skladih v primerjavi z delnicami že z manjšimi zneski poskrbite za razpršenost naložbe, saj svoj denar vlagate v različna podjetja. Preden se odločite za varčevanje v skladih, se vsaj nekaj mesecev izobražujte na tem področju: informacije poiščite na spletu, pri prijateljih in znancih, ki imajo s tem že izkušnje, obiščite finančnega strokovnjaka. Bodite pozorni na stroške, ki vam jih bo zaračunaval upravljavec sklada – prav stroški so dolgoročno eden najpomembnejših dejavnikov donosnosti vaše naložbe.



 Še nekaj pomembnih informacij, ki jih je dobro vedeti:
– vaše denarne vloge v posamezni banki ali hranilnici so zajamčene do višine 100.000 evrov, kar pa ne velja za sklade;
– obresti do 1000 evrov na leto niso obdavčene, nad 1000 evrov pa 25-odstotno;
– inflacija je trenutno približno 2-odstotna – pri obrestnih merah, nižjih od inflacije, vaš denar realno izgublja vrednost.