IGRE
Kako najceneje nadgraditi starejši računalnik?
Prenosni računalniki ne slovijo ravno kot igričarske mašine. A kljub temu je veliko iger, ki bodo lepo tekle tudi na manj zmogljivih.
Odpri galerijo
Fortnite morda ne bo videti super gladko, bo pa tekel tudi na starejših računalnikih.
Nobenega dvoma ni, da smo v zlati dobi računalniških iger. Igre na osebnih računalnikih v ultravisoki razločljivosti 4K, kot sta Metro: Exodus ali The Division 2, se posmehujejo opazno slabši grafiki na videokonzolah, nove grafične kartice pa kot za šalo podirajo zmogljivostne rekorde.
A vsi nimamo dragih gamerskih računalnikov, naphanih z najhitrejšimi (in najdražjimi) komponentami, pri čemer so grafične kartice že nekaj časa lahko tista najdražja reč v kišti; osrednji procesorji so lahko silno dragi, a za procesiranje iger niso tako pomembni, saj se velika večina dela naredi v grafičnem procesorju. Običajni smrtniki imamo po navadi več let stare stacionarne računalnike ali – kar je za igranje iger še huje – prenosnike.
Pri starih računalnikih je vedno problem nadgraditi procesor in predvsem grafično kartico, saj se podnožja procesorjev spreminjajo iz generacije v generacijo, nakup rabljenega procesorja pa zna biti tvegano dejanje, ko gre za menjavo grafičnih kartic, pa to pride v poštev predvsem pri stacionarnih računalnikih. Če imamo prenosnik, smo po navadi obsojeni na integrirano grafično kartico. Saj obstajajo tudi hitre zunanje enote, a so precej drage.
Najenostavneje in najceneje je dokupiti nekaj delovnega pomnilnika in zamenjati klasični trdi disk s hitrim SSD-diskom. Prav slednji bo opazno pohitril splošno delovanje računalnika, saj se bodo nalagalni časi programov in iger dobesedno prepolovili. Če imamo, denimo, v prenosniku 4 GB rama, za dobrih 20 evrov dokupimo še štiri (pozor, modul mora biti identičen), in sistem bo tekel nekoliko hitreje. Cene SSD-diskov so tudi močno padle, saj model s kapaciteto 240 GB stane okoli 30 evrov, 480 GB pa malce manj kot 60.
Na starejših prenosnikih bomo tako morali igrati manj grafično zahtevne igre, sicer bo videti, kot da gledamo diapozitive. Tudi nekaj let star prenosnik bo zmogel spodobno predvajati starejše igre. Te igre imajo še eno prednost: nizko ceno, še sploh če kupimo rabljen cd ali dvd. Igre, ki smo jih igrali na prelomu tisočletja, pa znajo biti celo brezplačne, saj nekatere spadajo v javno dobro.
Grafika zna biti malce arhaična (a vseeno visokoresolucijska), a na zaslonu prenosnika se to niti ne bo tako opazilo. Vsekakor je dobro pred namestitvijo igre preveriti, kakšne so njene sistemske zahteve in kakšne so zmogljivosti našega prenosnika.
Obstajajo pa tudi sodobne igre, ki ne zahtevajo gamerske zverine, ampak lepo tečejo tudi na starejših, manj zmogljivih prenosnikih. Med njimi je vrsta zanimivih »neodvisnih« iger iz manjših razvijalskih studiev, ki niso preveč zahtevne. Pa poglejmo nekaj najbolj simpatičnih.
Darkest Dungeon je simpatična in malce lovecraftovsko strašljiva dvodimenzionalna rpg-igra (igranje vlog), pri kateri se plazimo skozi grajske ječe in grobnice, pri čemer moramo paziti na telesno in duševno zdravje svoje ekipe, hkrati pa se spopadati s pošastmi, ki prežijo v temi. Če bi malo pretiravali, je odličen način, kako izkoristiti svoje znanje iz projektnega managementa in vodenja ekipe.
Steamworld Heist je popolna prenosniška igra, saj gre za lahkotnopotezno streljanko z roboti. In klobuki. In z mehaniko, ki dopušča, da se krogle in drugi izstrelki odbijajo od sten kot pri biljardu. Na trdem disku zavzame zelo malo prostora, samo 200 MB, na voljo pa je v različicah za windowse, mac in linux, pri čemer lepo teče tudi na že precej starih računalnikih.
Predstavljajte si, da svetovni splet nikoli ni prerasel tiste začetne, pretežno tekstovne faze iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, po drugi strani pa je toliko napredoval, da se uporabnik lahko med spanjem neposredno priklopi nanj. V Hypnospace Outlawu igramo uslužbenca facebookovske družbe, ki ima v lasti spletno skupnost, naša naloga pa je hoditi naokoli in pregledovati, kaj se dogaja. Igra zasede le pol gigabajta prostora, teče pa na macu, linuxu in oknih.
Thimbleweed Park je dvodimenzionalna misteriozna pustolovščina, ki je videti nekako tako kot epizoda Twin Peaksa, postavljena na vaški semenj. Rahlo bizarna, torej. In če koga spominja na klasične igre studia LucasArts, kot sta Monkey Island in Maniac Mansion, to ni nič čudnega, saj so pri tej igri sodelovali stari člani LucasArta.
Scythe: Digital Edition je računalniška verzija ene najboljših aktualnih namiznih iger, ki zadnje čase spet pridobivajo veljavo. Scythe je globoka igra, v kateri upravljamo vire in osvajamo ozemlja v alternativni zgodovini, postavljeni v dvajseta leta prejšnjega stoletja. Tudi druge priljubljene namizne igre, kot sta Pandemic in Ticket to Ride, so že dobile računalniške različice.
Razvijalci igre FTL (Faster Than Light, hitreje od svetlobe), ki je kljub strojni nezahtevnosti znala pritegniti tudi resne igričarje, so pripravili popolnoma drugačno igro, imenovano Into the Breach, ki pa jo s FTL povezuje podoben občutek pri igranju. V nasprotju s strojniškim načrtom vesoljske ladje, ki smo jo raziskovali v FTL, se zdaj potikamo po mestu, ki ga oblegajo vesoljci.
Cuphead je igra, ki je pridobila množico privržencev še pred splovitvijo. Odlikuje jo fantastična, ročno oblikovana umetniška podoba, poleg tega je zverinsko težka. Sprva je bila na voljo le na konzoli xbox one, PC-različica pa je zelo prizanesljiva do računalnikov, na katerih teče. A zato ni nič lažja.
Gris je od strani gledana pustolovščina z melanholičnim videzom. A namesto črno-belega sveta, kakršen igralca obdaja v Limbu, je Gris obarvan z nežnimi pastelnimi barvami. To pa še ne pomeni, da je kaj manj zatežen. A je zelo igralen.
Za konec poglejmo še Fortnite, igro, ki jo igrajo vsi in ki jo je mogoče igrati na vseh mogočih napravah: od Microsoftovega xboxa, Sonyjevega playstationa in Nintendovega switcha prek iosovskih in androidnih mobilnih naprav pa do – ne boste verjeli – monopolijevske različice. Fortnite je poleg tega strašno prizanesljiv do manj zmogljivih prenosnikov, res pa je, da ne bo letel kot sneta sekira. No, morda pa je to lahko izgovor, zakaj nas v igri vedno fentajo.
FOTO: guliver/Getty Images
A vsi nimamo dragih gamerskih računalnikov, naphanih z najhitrejšimi (in najdražjimi) komponentami, pri čemer so grafične kartice že nekaj časa lahko tista najdražja reč v kišti; osrednji procesorji so lahko silno dragi, a za procesiranje iger niso tako pomembni, saj se velika večina dela naredi v grafičnem procesorju. Običajni smrtniki imamo po navadi več let stare stacionarne računalnike ali – kar je za igranje iger še huje – prenosnike.
Kako najceneje nadgraditi starejši računalnik?
Pri starih računalnikih je vedno problem nadgraditi procesor in predvsem grafično kartico, saj se podnožja procesorjev spreminjajo iz generacije v generacijo, nakup rabljenega procesorja pa zna biti tvegano dejanje, ko gre za menjavo grafičnih kartic, pa to pride v poštev predvsem pri stacionarnih računalnikih. Če imamo prenosnik, smo po navadi obsojeni na integrirano grafično kartico. Saj obstajajo tudi hitre zunanje enote, a so precej drage.
Hynpnospace Outlaw je postavljena v alternativno preteklost.
Najenostavneje in najceneje je dokupiti nekaj delovnega pomnilnika in zamenjati klasični trdi disk s hitrim SSD-diskom. Prav slednji bo opazno pohitril splošno delovanje računalnika, saj se bodo nalagalni časi programov in iger dobesedno prepolovili. Če imamo, denimo, v prenosniku 4 GB rama, za dobrih 20 evrov dokupimo še štiri (pozor, modul mora biti identičen), in sistem bo tekel nekoliko hitreje. Cene SSD-diskov so tudi močno padle, saj model s kapaciteto 240 GB stane okoli 30 evrov, 480 GB pa malce manj kot 60.
Klasike dobro letijo
Na starejših prenosnikih bomo tako morali igrati manj grafično zahtevne igre, sicer bo videti, kot da gledamo diapozitive. Tudi nekaj let star prenosnik bo zmogel spodobno predvajati starejše igre. Te igre imajo še eno prednost: nizko ceno, še sploh če kupimo rabljen cd ali dvd. Igre, ki smo jih igrali na prelomu tisočletja, pa znajo biti celo brezplačne, saj nekatere spadajo v javno dobro.
Grafika zna biti malce arhaična (a vseeno visokoresolucijska), a na zaslonu prenosnika se to niti ne bo tako opazilo. Vsekakor je dobro pred namestitvijo igre preveriti, kakšne so njene sistemske zahteve in kakšne so zmogljivosti našega prenosnika.
Novejše igre pa tudi
Obstajajo pa tudi sodobne igre, ki ne zahtevajo gamerske zverine, ampak lepo tečejo tudi na starejših, manj zmogljivih prenosnikih. Med njimi je vrsta zanimivih »neodvisnih« iger iz manjših razvijalskih studiev, ki niso preveč zahtevne. Pa poglejmo nekaj najbolj simpatičnih.
Darkest Dungeon je simpatična in malce lovecraftovsko strašljiva dvodimenzionalna rpg-igra (igranje vlog), pri kateri se plazimo skozi grajske ječe in grobnice, pri čemer moramo paziti na telesno in duševno zdravje svoje ekipe, hkrati pa se spopadati s pošastmi, ki prežijo v temi. Če bi malo pretiravali, je odličen način, kako izkoristiti svoje znanje iz projektnega managementa in vodenja ekipe.
Thimbleweed Park je simpatična v svoji bizarnosti.
Steamworld Heist je popolna prenosniška igra, saj gre za lahkotnopotezno streljanko z roboti. In klobuki. In z mehaniko, ki dopušča, da se krogle in drugi izstrelki odbijajo od sten kot pri biljardu. Na trdem disku zavzame zelo malo prostora, samo 200 MB, na voljo pa je v različicah za windowse, mac in linux, pri čemer lepo teče tudi na že precej starih računalnikih.
Predstavljajte si, da svetovni splet nikoli ni prerasel tiste začetne, pretežno tekstovne faze iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, po drugi strani pa je toliko napredoval, da se uporabnik lahko med spanjem neposredno priklopi nanj. V Hypnospace Outlawu igramo uslužbenca facebookovske družbe, ki ima v lasti spletno skupnost, naša naloga pa je hoditi naokoli in pregledovati, kaj se dogaja. Igra zasede le pol gigabajta prostora, teče pa na macu, linuxu in oknih.
Thimbleweed Park je dvodimenzionalna misteriozna pustolovščina, ki je videti nekako tako kot epizoda Twin Peaksa, postavljena na vaški semenj. Rahlo bizarna, torej. In če koga spominja na klasične igre studia LucasArts, kot sta Monkey Island in Maniac Mansion, to ni nič čudnega, saj so pri tej igri sodelovali stari člani LucasArta.
Scythe: Digital Edition je računalniška verzija ene najboljših aktualnih namiznih iger, ki zadnje čase spet pridobivajo veljavo. Scythe je globoka igra, v kateri upravljamo vire in osvajamo ozemlja v alternativni zgodovini, postavljeni v dvajseta leta prejšnjega stoletja. Tudi druge priljubljene namizne igre, kot sta Pandemic in Ticket to Ride, so že dobile računalniške različice.
Cuphead je hecna, a težka igra.
Razvijalci igre FTL (Faster Than Light, hitreje od svetlobe), ki je kljub strojni nezahtevnosti znala pritegniti tudi resne igričarje, so pripravili popolnoma drugačno igro, imenovano Into the Breach, ki pa jo s FTL povezuje podoben občutek pri igranju. V nasprotju s strojniškim načrtom vesoljske ladje, ki smo jo raziskovali v FTL, se zdaj potikamo po mestu, ki ga oblegajo vesoljci.
Cuphead je igra, ki je pridobila množico privržencev še pred splovitvijo. Odlikuje jo fantastična, ročno oblikovana umetniška podoba, poleg tega je zverinsko težka. Sprva je bila na voljo le na konzoli xbox one, PC-različica pa je zelo prizanesljiva do računalnikov, na katerih teče. A zato ni nič lažja.
Gris je od strani gledana pustolovščina z melanholičnim videzom. A namesto črno-belega sveta, kakršen igralca obdaja v Limbu, je Gris obarvan z nežnimi pastelnimi barvami. To pa še ne pomeni, da je kaj manj zatežen. A je zelo igralen.
Neodvisne igre iz manjših razvijalskih studiev po navadi niso preveč strojno zahtevne.
Za konec poglejmo še Fortnite, igro, ki jo igrajo vsi in ki jo je mogoče igrati na vseh mogočih napravah: od Microsoftovega xboxa, Sonyjevega playstationa in Nintendovega switcha prek iosovskih in androidnih mobilnih naprav pa do – ne boste verjeli – monopolijevske različice. Fortnite je poleg tega strašno prizanesljiv do manj zmogljivih prenosnikov, res pa je, da ne bo letel kot sneta sekira. No, morda pa je to lahko izgovor, zakaj nas v igri vedno fentajo.
