SLUŠALKE
Ko začno Kitajci mešati štrene tudi v avdiosvetu
Huawei freebuds pro se izkažejo z uravnoteženim zvokom in možnostjo povezovanja z dvema napravama, sony wf-sp800n pa z vodoodpornostjo in dolgoživostjo baterije.
Odpri galerijo
Tokrat sem imel srečo, da sem imel na testu dvoje zelo sorodnih slušalkic: v-ušesne slušalke japonskega Sonyja in kitajskega Huaweia, natančneje wf-sp800n in freebuds pro. To je bila odlična priložnost, da pobliže pogledam oziroma poslušam, kaj so naredili Huaweijevi inženirji na področju zvoka, potem ko so z odličnimi telefoni že osvojili svet. In hudirja, tudi pri slušalkah jim gre odlično.
Sonyjeve in Huaweijeve slušalke so si precej različne po videzu, a koncept je podoben: vtaknemo jih v ušesni kanal, v katerega se optimalno prilegajo s silikonskimi vložki. Sonyjeve so bolj športne in ponujajo še dodatno oporo v podobi gumijastega kaveljca, ki trdneje drži slušalke v uhlju, Huaweijeve pa bolj klasične, a vseeno s samosvojo obliko. Če so bili prejšnji freebudsi večinoma zelo podobni Applovim airpodsom, so ti zaobljeno obliko nadomestili z bolj oglato. A bistveno ni v obliki, ampak zvoku, in ta je pri freebuds pro odličen.
Saj so tudi Sonyjeve wf-sp800n dobre, a freebuds pro so korak pred njimi. Medtem ko so freebuds 3 imele kristalno čist zvok, a zelo malo basov, freebuds 3i pa veliko basov, a zapacane srednje in visoke tone, so freebuds pro izjemno uravnotežene. Basi so močni in izraziti, a ne prevladujejo, srednji in visoki toni ne silijo v ospredje, pa tudi stereo je odličen. Sony wf-sp800n ponujajo močan zvok in močne base, a nekoliko bolj zamaščene visoke tone. Saj se da to nekoliko popraviti v Sonyjevi namenski aplikaciji s pomočjo izenačevalnika zvoka, a potem se zna zgoditi, da se bodo slušalke pri nekaterih glasbenih zvrsteh obnašale drugače kot pri drugih.
Oba modela se ponašata tudi z aktivnim odstranjevanjem hrupa (ANC) iz okolice, ki se obnese precej dobro za slušalke, ki ne pokrivajo celotnega uhlja. Najbolje izničijo enakomeren hrup, kot je zvok letalskih motorjev, sesalnika za prah ali mestnega prometa. Oba modela znata tudi pametno dopuščati določene zvoke v slušalke, kot je, denimo, človeški govor.
Vsekakor se je dobro malce poigrati z nastavitvami v aplikacijah Sony Headphone connect in Huawei AI-life, da vidimo, kaj nam najbolj ustreza. Seveda nekoliko dražje slušalke, kot so recimo Sonyjeve wf-1000xm3, to počno občutno bolje, da o čezušesnih modelih niti ne govorimo.
Prednost Sonyjevih slušalkic je v vodoodpornosti, tako da jih lahko brez skrbi uporabljamo pri športu. Freebuds pro omogočajo dve hkratni bluetooth povezavi: z njimi lahko gledaš film na prenosniku, a ko zazvoni telefon, slušalke samodejno utišajo film in se osredotočijo na klic. Na koncu lahko rečem takole: za ljubitelje odličnega zvoka bodo primernejše freebuds pro, za aktivne športnike pa wf-sp800n. Cena obojih pa je ista: 199 evrov.
Dober zvok
Sonyjeve in Huaweijeve slušalke so si precej različne po videzu, a koncept je podoben: vtaknemo jih v ušesni kanal, v katerega se optimalno prilegajo s silikonskimi vložki. Sonyjeve so bolj športne in ponujajo še dodatno oporo v podobi gumijastega kaveljca, ki trdneje drži slušalke v uhlju, Huaweijeve pa bolj klasične, a vseeno s samosvojo obliko. Če so bili prejšnji freebudsi večinoma zelo podobni Applovim airpodsom, so ti zaobljeno obliko nadomestili z bolj oglato. A bistveno ni v obliki, ampak zvoku, in ta je pri freebuds pro odličen.
13
ur zdržijo Sonyjeve slušalke.
ur zdržijo Sonyjeve slušalke.
Saj so tudi Sonyjeve wf-sp800n dobre, a freebuds pro so korak pred njimi. Medtem ko so freebuds 3 imele kristalno čist zvok, a zelo malo basov, freebuds 3i pa veliko basov, a zapacane srednje in visoke tone, so freebuds pro izjemno uravnotežene. Basi so močni in izraziti, a ne prevladujejo, srednji in visoki toni ne silijo v ospredje, pa tudi stereo je odličen. Sony wf-sp800n ponujajo močan zvok in močne base, a nekoliko bolj zamaščene visoke tone. Saj se da to nekoliko popraviti v Sonyjevi namenski aplikaciji s pomočjo izenačevalnika zvoka, a potem se zna zgoditi, da se bodo slušalke pri nekaterih glasbenih zvrsteh obnašale drugače kot pri drugih.
Izenačevanje hrupa
Oba modela se ponašata tudi z aktivnim odstranjevanjem hrupa (ANC) iz okolice, ki se obnese precej dobro za slušalke, ki ne pokrivajo celotnega uhlja. Najbolje izničijo enakomeren hrup, kot je zvok letalskih motorjev, sesalnika za prah ali mestnega prometa. Oba modela znata tudi pametno dopuščati določene zvoke v slušalke, kot je, denimo, človeški govor.
Reprodukcija zvoka je pri freebuds pro res odlična.
Vsekakor se je dobro malce poigrati z nastavitvami v aplikacijah Sony Headphone connect in Huawei AI-life, da vidimo, kaj nam najbolj ustreza. Seveda nekoliko dražje slušalke, kot so recimo Sonyjeve wf-1000xm3, to počno občutno bolje, da o čezušesnih modelih niti ne govorimo.
Še nekaj malenkosti
Prednost Sonyjevih slušalkic je v vodoodpornosti, tako da jih lahko brez skrbi uporabljamo pri športu. Freebuds pro omogočajo dve hkratni bluetooth povezavi: z njimi lahko gledaš film na prenosniku, a ko zazvoni telefon, slušalke samodejno utišajo film in se osredotočijo na klic. Na koncu lahko rečem takole: za ljubitelje odličnega zvoka bodo primernejše freebuds pro, za aktivne športnike pa wf-sp800n. Cena obojih pa je ista: 199 evrov.
Boj baterijSony wf-sp800n zdržijo nekoliko dlje kot Huawei freebuds pro: 13 ur poslušanja glasbe brez ANC oziroma devet ur z njim proti sedmim uram brez ANC in štirim uram z njim. Polnilna škatlica pri Sonyjevih slušalkah ima dovolj energije za še 13 ur, medtem ko Huaweijeva ponuja skupnih 30 ur.