Legija zlepa ne poklekne
Lenovo legion Y540 je presneto močan igričarski prenosnik; testirali smo predprodukcijski model, a niti prodajni ni od muh.
Odpri galerijo
Lenovo legion Y540 ni imel težav z nobeno igro niti pri najhujših nastavitvah. FOTO: Staš Ivanc
Saj je res, da so konzole silno praktične, kar se tiče igranja videoiger. Že za nekaj sto evrov dobiš igričarsko mašinco, s katero na domačem televizorju uživaš v klanju zombijev, igranju nogometa ali dirkanju z raketnimi vozilci, slika je odlična, zvok prav tako, pa tudi kontrolerja se kar hitro navadiš. Je pa tudi res, da konzole za kaj dosti drugega razen igranja iger in gledanja multimedijskih vsebin niso narejene.
Poleg tega so igre izdelane za točno določene strojne zmogljivosti, ki morajo zdržati precej let. Saj ne rečem, da grafika ni odlična, a pravi igričarji še vedno prisegajo na osebne računalnike, ki zmorejo veliko več. In še igranje streljačin, kot sta Fortnite in Call of Duty, je v kombinaciji miška + tipkovnica neprimerno lažje in natančnejše. Edina slaba stvar zmogljivih igričarskih računalnikov je njihova cena.
Potem so tukaj igričarski prenosniki, ki iščejo neko vmesno pot med prenosnostjo in zmogljivostmi. Kakšna pa je bistvena razlika med zmogljivim poslovnim in igričarskim računalnikom? V grafični kartici. Seveda je treba imeti zmogljiv centralni procesor, a glavno delo pri procesiranju slike v igrah bo opravila grafična kartica.
In lenovo legion Y540, ki sem ga dobil na test, je imel še kako hudo grafično kartico, nvidia geforce RTX 2080 z 8 GB delovnega pomnilnika. No, niti druge specifikacije niso bile od muh: Intelov šestjedrni procesor core osme generacije i7-8750h z delovno hitrostjo od 2,2 do 4,1 GHz, sparjen s kar 32 gigabajti rama, za sistem in igre je imel na voljo 500-gigabajtni hitri SSD disk, za hrambo multimedijskih vsebin, po domače filmov, serij in glasbe, pa je imel še dvoterabajtni klasični trdi disk. Za prikaz je skrbel 17-palčni zaslon z igričarsko hitro frekvenco osveževanja 144 Hz. Temu primerna je bila tudi teža, slabe tri kilograme.
Moram omeniti, da je šlo za predprodukcijsko demo enoto, saj bo prodajna verzija Y540 nekoliko drugačna; najhitrejša grafična kartica v Y540 bo RTX 2060, medtem ko bo (za okoli 40 odstotkov hitrejša) RTX 2080 na voljo v dražjem modelu Y740.
Tale legija je zlahka prebavila vse, kar sem ji vrgel v zobe (grafična kartica obvlada tudi ray tracing, tehnologijo, ki omogoča naravnejše izrisovanje senc), kar glede na zmogljivosti sploh ni čudno, je pa res, da so se začeli ventilatorji pod obremenitvijo kaj hitro glasno oglašati. Tolažim se lahko s tem, da pravi gamerji igre tako ali tako igrajo s kakovostnimi slušalkami in ne prek vgrajenih zvočnikov, ki so v resnici precej dobri. Legiji Y540 priključkov ne manjka, ima močno baterijo (ki pa se bo hitro praznila, če bomo nažigali igre), osvetljeno in dobro tipkovnico.
Le torbo si bo treba omisliti večjo, saj je tale legija tudi po dimenzijah konkretna beštija, meri kar 400 x 290 x 25 mm. Za konec pa še cena – ker je šlo za predprodukcijski model, lahko omenimo le razpon podobnih legij s podobnimi zmogljivostmi: od 1700 do 2500 evrov, a to je dejansko vrh ponudbe.
Niti na prvi pogled ni videti slabo, je pa precej velik. FOTO: Staš Ivanc
Nova legija
Potem so tukaj igričarski prenosniki, ki iščejo neko vmesno pot med prenosnostjo in zmogljivostmi. Kakšna pa je bistvena razlika med zmogljivim poslovnim in igričarskim računalnikom? V grafični kartici. Seveda je treba imeti zmogljiv centralni procesor, a glavno delo pri procesiranju slike v igrah bo opravila grafična kartica.
In lenovo legion Y540, ki sem ga dobil na test, je imel še kako hudo grafično kartico, nvidia geforce RTX 2080 z 8 GB delovnega pomnilnika. No, niti druge specifikacije niso bile od muh: Intelov šestjedrni procesor core osme generacije i7-8750h z delovno hitrostjo od 2,2 do 4,1 GHz, sparjen s kar 32 gigabajti rama, za sistem in igre je imel na voljo 500-gigabajtni hitri SSD disk, za hrambo multimedijskih vsebin, po domače filmov, serij in glasbe, pa je imel še dvoterabajtni klasični trdi disk. Za prikaz je skrbel 17-palčni zaslon z igričarsko hitro frekvenco osveževanja 144 Hz. Temu primerna je bila tudi teža, slabe tri kilograme.
Moram omeniti, da je šlo za predprodukcijsko demo enoto, saj bo prodajna verzija Y540 nekoliko drugačna; najhitrejša grafična kartica v Y540 bo RTX 2060, medtem ko bo (za okoli 40 odstotkov hitrejša) RTX 2080 na voljo v dražjem modelu Y740.
Močno prezračevanje
Tale legija je zlahka prebavila vse, kar sem ji vrgel v zobe (grafična kartica obvlada tudi ray tracing, tehnologijo, ki omogoča naravnejše izrisovanje senc), kar glede na zmogljivosti sploh ni čudno, je pa res, da so se začeli ventilatorji pod obremenitvijo kaj hitro glasno oglašati. Tolažim se lahko s tem, da pravi gamerji igre tako ali tako igrajo s kakovostnimi slušalkami in ne prek vgrajenih zvočnikov, ki so v resnici precej dobri. Legiji Y540 priključkov ne manjka, ima močno baterijo (ki pa se bo hitro praznila, če bomo nažigali igre), osvetljeno in dobro tipkovnico.
144 Hz znaša frekvenca osveževanja monitorja.
Le torbo si bo treba omisliti večjo, saj je tale legija tudi po dimenzijah konkretna beštija, meri kar 400 x 290 x 25 mm. Za konec pa še cena – ker je šlo za predprodukcijski model, lahko omenimo le razpon podobnih legij s podobnimi zmogljivostmi: od 1700 do 2500 evrov, a to je dejansko vrh ponudbe.
