ASTRONOMSKI POPUSTI
Na črni petek ni vse zlato, kar se sveti. Preverite, na kaj morate paziti
Črni petek in spletni ponedeljek sta v ZDA znana po astronomskih popustih. Tudi v Sloveniji sta postala zelo popularna.
Odpri galerijo
Popusti. FOTO: Mavric Pivk, Delo
Slovence že vsaj dva tedna v novembru trgovci izdatno bombardirajo – tokrat le na spletnih platformah zaradi epidemije –, da prihaja črni petek. Tisti črni petek, ki je v Združenih državah Amerike sila priljubljen, in dan, ko veliko Američanov kupuje dražje predmete, kot so televizorji, hladilniki, mobiteli itd. Gre za zadnji petek v novembru, ko trgovci močno znižajo cene svoje ponudbe. Temu sledi še Cyber Monday ali spletni ponedeljek, ki je zgolj različica črnega petka.
Tradicijo črnega petka je pred leti prevzela tudi Evropa, z njo pa Slovenija. Trgovci že več tednov opozarjajo, da pripravljajo posebne popuste za črni petek. Ampak ne le 27. novembra 2020, pač pa da bodo trajali ves teden ali še dlje. Hiter pregled nekaterih spletnih trgovin razkrije, da popusti res so napovedani, a še zdaleč ne tako kot v ZDA, kjer so 50 ali 60 odstotkov nižje cene za TV-sprejemnike, vzmetnice ali avto radie. Pri nas se zdi, da se ti popusti vrtijo okoli 20 odstotkov.
Ob tem ni odveč opozorilo Zveze potrošnikov Slovenije, kjer vodja stikov z javnostjo Jasmina Bevc Bahar pravi: »Ponudbe trgovcev pred črnim petkom in na ta dan ne spremljamo, zato konkretnih ponudb ne moremo komentirati, smo pa zbrali nekaj koristnih nasvetov za potrošnike.« Te si lahko vsakdo ogleda na njihovi spletni strani, bistveni poudarek pa je, naj se res prepričamo, ali kupujemo toliko ugodneje na črni petek, in pa, da je treba biti pazljiv pri trgovinah, ki so lahko prevara.
Pri nacionalnem programu ozaveščanja Varni na internetu pa sploh opozarjajo na morebitne prevare na spletu v času črnega petka. »Pri spletnem nakupovanju si raje vzemimo čas in natančno preverimo spletno trgovino in samega trgovca, saj nas to lahko obvaruje pred kasnejšo finančno škodo. Pa ne zgolj zaradi nedostavljenega izdelka, ampak tudi zaradi zlorabe kreditne kartice. Žal ne obstaja en sam opozorilni znak, ki bi z gotovostjo kazal na spletno prevaro. Spletni uporabniki moramo poiskati čim več informacij in se naučiti brati med vrsticami. Vse lažne spletne trgovine so zasnovane po istem kopitu; izdelki priznanih blagovnih znamk so na voljo po izjemno nizkih cenah, dostava je brezplačna na vse konce sveta, vsi artikli so na zalogi, ni pa nobenih podatkov o samem podjetju, ki stoji za trgovino. Uporabniki zato pred nakupom vselej preverite vse navedene kontaktne podatke, ali je na voljo podpora prek telefona, elektronske pošte ali je na strani zgolj kontaktni obrazec. Obvezno preverite podatke o domeni na strani https://whois.domaintools.com/, vse pogoje plačila, vračila in dostave.«
Pri SI-Certu tudi poudarjajo: »Če na strani ne najdemo podatkov o trgovcu, npr. sedež podjetja, matična številka, je to prvi znak, ki ne vzbuja zaupanja. Kupci se moramo zavedati, da nakup pri slovenskem trgovcu oziroma znotraj EU predstavlja varovalko, saj nas ščiti enotna evropska potrošniška zakonodaja. V primeru težav se lahko obrnemo na Tržni inšpektorat oziroma Evropski potrošniški center, pri nakupih zunaj EU (največkrat gre za Kitajsko) pa smo brez pravic, prepuščeni dopisovanju s trgovcem. Seveda v primeru lažne spletne trgovine trgovec sploh ne obstaja, ampak smo nasedli le lepim slikam na spletni strani.«
Pravijo tudi, da je treba biti pozoren pri dostavnih službah. »Pri SI-Certu od marca prejemamo številne prijave zaradi zavajajočih elektronskih sporočil, ki zlorabljajo podobo in ime podjetij Pošte Slovenije in DHL. Goljufi pošiljajo lažna obvestila, da nas čaka paket, plačati moramo le še stroške dostave. Vendar nepremišljeni klik na povezavo pelje na lažno spletno stran, kjer naj bi vpisali kreditno kartico. Posledično lahko goljuf pridobljene podatke zlorabi in kreditno kartico uporabi za nakupe na drugih spletnih mestih ter povzroči precejšnjo finančno škodo.«
Nizke cene in 70-odstotni popusti v teh dneh ne bodo tako neobičajni, zato se raje osredotočite na spletnega trgovca in tam iščite sumljive znake.
VIR: Si-cert
VIR: Si-cert
Tradicijo črnega petka je pred leti prevzela tudi Evropa, z njo pa Slovenija. Trgovci že več tednov opozarjajo, da pripravljajo posebne popuste za črni petek. Ampak ne le 27. novembra 2020, pač pa da bodo trajali ves teden ali še dlje. Hiter pregled nekaterih spletnih trgovin razkrije, da popusti res so napovedani, a še zdaleč ne tako kot v ZDA, kjer so 50 ali 60 odstotkov nižje cene za TV-sprejemnike, vzmetnice ali avto radie. Pri nas se zdi, da se ti popusti vrtijo okoli 20 odstotkov.
Ob tem ni odveč opozorilo Zveze potrošnikov Slovenije, kjer vodja stikov z javnostjo Jasmina Bevc Bahar pravi: »Ponudbe trgovcev pred črnim petkom in na ta dan ne spremljamo, zato konkretnih ponudb ne moremo komentirati, smo pa zbrali nekaj koristnih nasvetov za potrošnike.« Te si lahko vsakdo ogleda na njihovi spletni strani, bistveni poudarek pa je, naj se res prepričamo, ali kupujemo toliko ugodneje na črni petek, in pa, da je treba biti pazljiv pri trgovinah, ki so lahko prevara.
Zveza potrošnikov Slovenije: Cene v resnici niso nižjePa so v tem času cene tudi v resnici najnižje? Naši kolegi iz britanske potrošniške organizacije Which so ugotovili, da 60 odstotkov cen, ki jih trgovci ponujajo v okviru razprodaj na črni petek, ni najnižjih v vsem letu. V približno polovici primerov so bile cene v okviru decembrskih spletnih razprodaj namreč še nižje.
Pravijo še: »Preverite tudi pri drugih trgovcih, naj vas ne zavede višina popusta, pomembna je cena.«
In: »Pomembno je, da za izdelek, ki ga imate v mislih, spremljate ceno vsaj nekaj tednov ali mesecev. Tako boste vedeli, ali je ponudba na črni petek v resnici dobra. In to ne le pri enem trgovcu, ampak tudi pri konkurenci. Tudi nekateri slovenski spletni trgovci ponujajo možnost najnižje cene. Če pri katerem drugem trgovcu 'odkrijete' še nižjo ceno, jo izenačijo. Uporabite spletne strani za primerjavo in gibanje cen v zadnjih mesecih.«
Pravijo še: »Preverite tudi pri drugih trgovcih, naj vas ne zavede višina popusta, pomembna je cena.«
In: »Pomembno je, da za izdelek, ki ga imate v mislih, spremljate ceno vsaj nekaj tednov ali mesecev. Tako boste vedeli, ali je ponudba na črni petek v resnici dobra. In to ne le pri enem trgovcu, ampak tudi pri konkurenci. Tudi nekateri slovenski spletni trgovci ponujajo možnost najnižje cene. Če pri katerem drugem trgovcu 'odkrijete' še nižjo ceno, jo izenačijo. Uporabite spletne strani za primerjavo in gibanje cen v zadnjih mesecih.«
Preverite spletno stran in njeno domeno
Pri nacionalnem programu ozaveščanja Varni na internetu pa sploh opozarjajo na morebitne prevare na spletu v času črnega petka. »Pri spletnem nakupovanju si raje vzemimo čas in natančno preverimo spletno trgovino in samega trgovca, saj nas to lahko obvaruje pred kasnejšo finančno škodo. Pa ne zgolj zaradi nedostavljenega izdelka, ampak tudi zaradi zlorabe kreditne kartice. Žal ne obstaja en sam opozorilni znak, ki bi z gotovostjo kazal na spletno prevaro. Spletni uporabniki moramo poiskati čim več informacij in se naučiti brati med vrsticami. Vse lažne spletne trgovine so zasnovane po istem kopitu; izdelki priznanih blagovnih znamk so na voljo po izjemno nizkih cenah, dostava je brezplačna na vse konce sveta, vsi artikli so na zalogi, ni pa nobenih podatkov o samem podjetju, ki stoji za trgovino. Uporabniki zato pred nakupom vselej preverite vse navedene kontaktne podatke, ali je na voljo podpora prek telefona, elektronske pošte ali je na strani zgolj kontaktni obrazec. Obvezno preverite podatke o domeni na strani https://whois.domaintools.com/, vse pogoje plačila, vračila in dostave.«
Če kupujemo znotraj EU, smo nekoliko zaščiteni
Pri SI-Certu tudi poudarjajo: »Če na strani ne najdemo podatkov o trgovcu, npr. sedež podjetja, matična številka, je to prvi znak, ki ne vzbuja zaupanja. Kupci se moramo zavedati, da nakup pri slovenskem trgovcu oziroma znotraj EU predstavlja varovalko, saj nas ščiti enotna evropska potrošniška zakonodaja. V primeru težav se lahko obrnemo na Tržni inšpektorat oziroma Evropski potrošniški center, pri nakupih zunaj EU (največkrat gre za Kitajsko) pa smo brez pravic, prepuščeni dopisovanju s trgovcem. Seveda v primeru lažne spletne trgovine trgovec sploh ne obstaja, ampak smo nasedli le lepim slikam na spletni strani.«Pazite se prevar. FOTO: Getty Images, Istockphoto
Pravijo tudi, da je treba biti pozoren pri dostavnih službah. »Pri SI-Certu od marca prejemamo številne prijave zaradi zavajajočih elektronskih sporočil, ki zlorabljajo podobo in ime podjetij Pošte Slovenije in DHL. Goljufi pošiljajo lažna obvestila, da nas čaka paket, plačati moramo le še stroške dostave. Vendar nepremišljeni klik na povezavo pelje na lažno spletno stran, kjer naj bi vpisali kreditno kartico. Posledično lahko goljuf pridobljene podatke zlorabi in kreditno kartico uporabi za nakupe na drugih spletnih mestih ter povzroči precejšnjo finančno škodo.«
