Najcenejša so drva, poceni tudi zemeljski plin

Ogrevanje bivališč z lesom in premogom v predindustrijski dobi ni imelo tako rekoč nobenega resnejšega vpliva na okolje. Z množenjem in zlasti zgoščevanjem prebivalstva v mestih in hkrati dvigom življenjskega standarda pa je ogrevanje na trdna goriva postalo problem, saj se je zaradi izgorevanja premoga nad mesti zgostil oblak smoga, kar je tudi danes značilnost nekaterih azijskih in južnoameriških velemest. A ni treba tako daleč. Starejši se spomnijo, kako sajast je bil sneg v Ljubljani v petdesetih, ko se je kurilo s premogom. Šaleška dolina je bila zaradi termoelektrarne v Šoštanju zasmojena, vse dokler niso namestili čistilne naprave. Hitro so ugotovili, da je smog za zdravje ljudi škodljiv, ker draži oči in dihalne poti, in je tudi kancerogen.

Sčasoma smo premog nadomestili s kurilnim oljem, saj je bil ta (še) poceni in je imel za takratno pojmovanje "čisto" izgorevanje. Danes vemo, da to ni čisto tako. V zraku morda ni več premogovnega prahu, a izgorevanje fosilnih goriv močno vpliva na segrevanje ozračja. Se je pa menjava peči za kurilno olje ustavila, saj se je to pocenilo, hkrati ga ob dobro izolirani hiši porabimo manj.

Več načinov

Danes imamo množico načinov ogrevanja stanovanja. V šestdesetih in sedemdesetih se je močno razmahnilo ogrevanje na ELKO – ekstra lahko kurilno olje, ki je še danes referenčni kriterij, ko razmišljamo, kakšno ogrevanje je cenejše in kateri način si bomo izbrali. Če živimo v bloku v mestu, nimamo prav veliko možnosti o odločanju, zlasti če je sistem skupen. Poleg kurilnega olja je v mestih in na podeželju postal priljubljen zemeljski plin, ki ima podobno kurilno vrednost, vendar zlasti lokalno precej manj onesnažuje okolje. Ogrevanje z njim je privlačno iz več razlogov. V Sloveniji imamo izdelano omrežje za oskrbo z zemeljskim plinom v več kot osemdesetih občinah. In tam je priklop na zemeljski plin verjetno najbolj ekonomičen. Priklop je hiter in enostaven ter poceni, investicijski stroški so namreč v primerjavi z drugimi energenti relativno nizki, za orientacijo dobrih 3000 evrov.


Druga možnost so obnovljivi viri energije, to so različni kotli na lesno biomaso, kar pomeni na drva, lesne pelete, sekance ter toplotne črpalke. Vendar so investicijski stroški pri vseh naštetih oblikah relativno višji.

Dejstvo je, da je tradicionalno ogrevanje na drva tudi danes najcenejše ogrevanje bivalnih prostorov. A tako kot nimamo vsi možnosti priklopa na zemeljski plin, nimamo vsi prostora, kam bi shranili drva. Obnovljivi viri energije so sicer na dolgi rok ekonomsko učinkovita naložba, a ob predpostavki, da jih imamo kam postaviti oziroma zgraditi zalogovnik, skladišče za pelete, sekance.

Izolacija in kraj bivanja

Če imamo doma kmetijo, traktor, gozd in smo spretni, si lahko omislimo ogrevanje na sekance ali drva. Investicija v kotle in zalogovnike na lesno biomaso v vsakem primeru stane nekaj tisočakov, odvisno od velikosti in kakovosti kotla. A vajeni dela bomo večino pripravljalnih del opravili sami.

Tu lahko izvzamemo ogrevanje na pelete, ki je primerno tako v stanovanju v bloku, če imamo na voljo dimnik, kot v enodružinski hiši. Ob zemeljskem plinu ali kurilnem olju so peleti primerni za ogrevanje proizvodnje hrane, denimo v mali sirarni. Peleti so priljubljeni tudi v starih mestih na obali, saj nam ni treba ustvarjati zaloge, ampak posamezne vreče kupujemo po potrebi, hkrati je kurilna sezona za tri mesece krajša.

Posebna zgodba so zelo priljubljene in od države subvencionirane toplotne črpalke, ki so pri ogrevanju zelo učinkovite, a je začetna investicija malce višja. Zanje potrebujemo prostor in recimo nekaj vrta, če si bomo izbrali za toplotni vir zemljo ali vodo, saj bomo morali v zemlji razpeljati cevi. Toplotna črpalke navidezno zavzame zelo malo prostora, saj je samo ena velika škatla v prostoru, a do nje je treba pripeljati cevi.

Učinkovitost naštetih načinov oziroma energentov je danes predvsem odvisna od tega, kako izolirano hišo (in tudi blok) imamo. Izolacija enodružinske hiše stane denimo 40 evrov na kvadratni meter. Odločitev glede načina ogrevanja pa je pogosto vezana tudi na to, kje živimo: v stari hiši v Piranu, v bloku v Ljubljani, na kmetiji na Pohorju ali v enodružinski hiši na Dolenjskem.