Najdražja niso najboljša
Zaščitnih sredstev proti soncu ne uporabljamo le na morju, v naših krajih so nujna zaradi podnebnih značilnosti.
Odpri galerijo
Uporaba zaščitnih sredstev ni nujna le na plaži. FOTO: Shutterstock
Letošnji maj ni postregel s prav visokimi temperaturami, pri tem pa smo bili zaradi varnostnih ukrepov glede koronavirusa soncu izpostavljeni veliko manj kot običajno, pa je junij in z njim že povsem poletne temperature tik pred vrati. Da brez zaščite pred žgočim soncem ni pametno hoditi okoli, zdaj že dobro vemo. Da bi preprečili neprijetno rdečino in pekočo kožo, je treba poskrbeti za ustrezna oblačila in pokrivala ter sončna očala pa seveda sredstva za zaščito pred soncem.
Preverili smo, kaj je pokazal test kakovosti omenjenih sredstev, ki so ga na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) objavili natančno pred enim letom. Kot so zapisali, so pod drobnogled vzeli 9 sredstev z zelo visokim faktorjem zaščite, in sicer 30, 50 in 50+, ki jih najdemo na slovenskih policah, zanje pa bi odšteli od 1,75 do 36,99 evra za sto mililitrov. »Na vrhu so izdelki, za katere ne bo treba seči globoko v denarnico,« lahko preberemo. Na ZPS ugotavljajo, da večina sredstev ustreza zapisanemu na embalaži, »vendar popolnoma zadovoljni še ne moremo biti«.
Na mednarodnem testu so namreč preizkusili tudi pršilo, ki vsebuje dišavo butylphenyl methylpropional (BMHCA) s trgovskim imenom Lilial, ki lahko povzroča alergijske reakcije kože in je potencialno mutagena, zato ni priporočljiva za uporabo v kozmetičnih izdelkih, še navajajo na spletni strani ZPS. Kot je povedal Boštjan Okorn, vodja testiranja pri ZPS, »pri preostalih vzorcih nismo odkrili neželenih kemikalij, tudi pri mikrobiološki kakovosti so se vsi izkazali za ustrezne«.
Če vas skrbijo sestavine zaščitnih sredstev, potem poskrbite za ustrezno zaščito z oblačili in pokrivali. Kljub zadrževanju v senci, opozarjajo na ZPS, je treba sredstvo za zaščito pred soncem nanesti na nepokrite dele kože, pri čemer svetujejo uporabo nižjega faktorja zaščite in manj agresivnim filtrom, kot če bi ves dan preživeli na soncu.
S trajnostnega vidika je nesmiselno kupovati izdelke, ki so dodatno pakirani v, denimo, kartonasto škatlo. Učinkovitost zaščite je tista, ki mora prevladati pri nakupu, ob tem velja biti pozoren še na vlažilne sposobnosti in način nanašanja.
Večina nas na kremo prvič resno pomisli šele ob prihodu na morje oziroma plažo. To je v naših podnebnih razmerah, opozarjajo na ZPS, precej neodgovorno, saj smo lahko že na povsem običajen delovni dan dve uri ali dlje izpostavljeni soncu, sploh če kolesarimo ali pešačimo. V tem času so za nenadejane opekline dovzetni vsi tipi kože, zato bi pravzaprav pričakovali, da bo več ljudi nosilo pokrivala s širokimi krajci in drugo zaščito, dodajajo.
In ko smo ob vodi, vodoodpornost sredstev, označena na vseh preizkušenih vzorcih, ni nobeno zagotovilo, da se lahko brezskrbno kopamo. »Ta trditev zgolj pomeni, da zaščita ne upade za več kot polovico po dvakrat 20-minutnem stiku z vodo. Tega potrošniki pogosto ne vedo in po kopanju nanosa vodoodporne zaščite ne obnovijo,« opozarja Okorn.
Na splošno velja, da pravilno shranjeno sredstvo za zaščito pred soncem brez težav preživi zimo in tudi kakšno sezono več. Če je konsistenca enaka, kot je bila pri nakupu, in brez čudnega vonja, je zelo verjetno, da je sredstvo ostalo enako učinkovito – kar so potrdili tudi preizkusi v laboratoriju. »Vseeno pa ne priporočamo nakupa sredstev za zaščito pred soncem na zalogo, prav tako je verjetneje, da se bo prej pokvarilo tisto v že odprti embalaži,« navaja ZPS.
Poskrbite, da ne dobite opeklin. FOTO: Shutterstock
Zadrževanje v senci ni dovolj. FOTO: Leon Vidic
Ne samo ob obali
Če vas skrbijo sestavine zaščitnih sredstev, potem poskrbite za ustrezno zaščito z oblačili in pokrivali. Kljub zadrževanju v senci, opozarjajo na ZPS, je treba sredstvo za zaščito pred soncem nanesti na nepokrite dele kože, pri čemer svetujejo uporabo nižjega faktorja zaščite in manj agresivnim filtrom, kot če bi ves dan preživeli na soncu.
S trajnostnega vidika je nesmiselno kupovati izdelke, ki so dodatno pakirani v, denimo, kartonasto škatlo. Učinkovitost zaščite je tista, ki mora prevladati pri nakupu, ob tem velja biti pozoren še na vlažilne sposobnosti in način nanašanja.
Večina nas na kremo prvič resno pomisli šele ob prihodu na morje oziroma plažo. To je v naših podnebnih razmerah, opozarjajo na ZPS, precej neodgovorno, saj smo lahko že na povsem običajen delovni dan dve uri ali dlje izpostavljeni soncu, sploh če kolesarimo ali pešačimo. V tem času so za nenadejane opekline dovzetni vsi tipi kože, zato bi pravzaprav pričakovali, da bo več ljudi nosilo pokrivala s širokimi krajci in drugo zaščito, dodajajo.
In ko smo ob vodi, vodoodpornost sredstev, označena na vseh preizkušenih vzorcih, ni nobeno zagotovilo, da se lahko brezskrbno kopamo. »Ta trditev zgolj pomeni, da zaščita ne upade za več kot polovico po dvakrat 20-minutnem stiku z vodo. Tega potrošniki pogosto ne vedo in po kopanju nanosa vodoodporne zaščite ne obnovijo,« opozarja Okorn.
Pravilno shranjeno sredstvo za zaščito pred soncem brez težav prestane zimo.
Na splošno velja, da pravilno shranjeno sredstvo za zaščito pred soncem brez težav preživi zimo in tudi kakšno sezono več. Če je konsistenca enaka, kot je bila pri nakupu, in brez čudnega vonja, je zelo verjetno, da je sredstvo ostalo enako učinkovito – kar so potrdili tudi preizkusi v laboratoriju. »Vseeno pa ne priporočamo nakupa sredstev za zaščito pred soncem na zalogo, prav tako je verjetneje, da se bo prej pokvarilo tisto v že odprti embalaži,« navaja ZPS.
