Nič več nejasnosti: to je odslej prepovedano tudi pri nas

LJUBLJANA – Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je objavila pojasnila glede uporabe izraza 'probiotik'. Zaradi svojega pomena probiotik predstavlja zdravstveno trditev, so sporočili z Inštituta za nutricionistiko. Zdravstvena trditev je tudi navedba 'vsebuje probiotik' ali podobna navedba, ki napeljuje, da izdelek vsebuje snov, ki lahko ugodno vpliva na zdravje. Takšna trditev mora biti pred uporabo na živilih odobrena po postopku, kot ga predpisuje Uredba EC 1924/2006. Ker takšne odobritve doslej še ni bilo, odločitve na živilih ni mogoče uporabljati. Na osnovi tega pojasnila je tudi v Sloveniji uporaba besede 'probiotik' odslej prepovedana na vseh živilih, vključno s prehranskimi dopolnili. 

Različna tolmačenja

Uredbe EU 1924/2006 je leta 2006 uvedla vrsto novosti, predvsem pa je bistveno zaostrila pogoje za uporabo zdravstvenih trditev tako pri živilih kot tudi pri prehranskih dopolnilih. Zakonodaja je tudi bistveno vplivala na označevanje, oglaševanje in predstavljanje probiotikov, saj zanje ni bila avtorizirana nobena zdravstvena trditev. To je pomenilo, da v praksi proizvajalci niso več smeli uporabljati trditev, ki bi tovrstne bakterije povezovale z (možnimi) vplivi na zdravje. Medtem ko je ukrep veljal v vseh državah članicah EU, so bili pristopi držav pri tolmačenju trditve 'vsebuje probiotične bakterije' oz. 'probiotik' (brez navajanja ugodnega vpliva na zdravje) različni. 

V Sloveniji bolj sproščena interpretacija

Na osnovi pojasnil Evropske komisije se je v nekaterih državah takšna trditev interpretirala kot (nedovoljena) zdravstvena trditev, v nekaterih pa kot prehranska trditev, ki je bila dovoljena ob izpolnjevanju določenih pogojev (npr. navajanje konkretnega seva in količine bakterij oz. kolonijskih enot in doseganje dogovorjene minimalne količine živih bakterij). To je bilo doslej v uporabi tudi v Sloveniji, zato so bili npr. jogurti in prehranska dopolnila še vedno lahko označeni z besedo 'probiotik'.