Nova runda nizkocenovnikov

Drugi največji slovenski operater mobilne telefonije se je poleti lotil za naše razmere precej drzne in neobičajne akcije: ponujati je začel pametni telefon pod lastno blagovno znamko. A1 smart N9, kakor se imenuje nizkocenovni telefon, ki ga A1 ponuja za en sam evro oziroma za evro na mesec pri cenejših naročniških paketih, je drugod po Evropi znan kot Vodafone smart N9, v resnici pa gre za izdelek kitajske multinacionalke TCL, ki je pred leti popapcala francoski Alcatel. In ko smo že pri Francozih: v roke smo dobili tudi nizkocenovnika francosko-kitajske družbe Wiko, imenovanega view 2, ki je k nam prišel malce z zamudo, glede na to, da so ga predstavili že spomladi v Barceloni.

Male, a opazne razlike

Telefona sta si konceptualno precej sorodna, saj gre za solidno opremljena aparata nižjega cenovnega razreda, pri čemer pa je treba dodati, da je view 2 vendarle nekaj dražji in zmogljivejši od N9. Pa začnimo na začetku abecede: A1 smart N9 je dejansko prav simpatičen telefon: 5,5-palčni zaslon formata 18:9 lepo sede v roko, saj so robovi presenetljivo ozki, občutek pa niti ni preveč plastičen. Na zadnji strani je čitalnik prstnih odtisov, ki zanesljivo odklepa telefon. Notri tiktaka štirijedrni Mediatekov procesor, od katerega ne moremo pričakovati čudežev, a telefon v bistvu čisto spodobno dela, pa čeprav ima le 2 GB delovnega in 16 GB notranjega pomnilnika, ki pa se ga da razširiti s spominsko kartico sd. Zaslon z ločljivostjo 1440 krat 720 pik sveti povsem spodobno, le barvno je malce pust, kar pa se da popraviti v nastavitvah.

A1 smart N9 ima naložen skoraj nepredelan android 8.1 s precej svežim (avgustovskim) varnostnim popravkom, precej razveseljivo pa je, da je na telefonu prednaložena le ena operaterjeva aplikacija Moj A1, ki je potencialno uporabna za naročnike. Baterija je kljub starejšemu procesorju dovolj zmogljiva za mirno celodnevno uporabo, priključek je še stari dobri usb-micro, fino pa je, da telefon obvlada tudi NFC, kar pomeni, da lahko z njim uporabljamo aplikacijo Urbana ali pa NLB-jev Klikin oziroma nadziramo delovanje pralnega stroja, če to želimo. Kameri imata 13 oziroma 8 MP in služita svojemu namenu, kakšnih mojstrovin pa v tem cenovnem razredu (150 evrov brez vezave) niti ne pričakujemo.

Veliki francoz

Glavni adut Wika view 2 je kajpak njegov šestpalčni zaslon, ki je precej živobarven in ima še malce večje razmerje kot N9, in sicer 19:9, kar pomeni, da ima 720 krat 1528 točk. Vpadljiv je tudi zavihek na zgornjem robu zaslona, ki je večji od tistih pri dražjih telefonih, kar zna marsikoga zmotiti. Je pa zato telefon opazno hitrejši kot prej omenjeni A1, saj ga poganja osemjedrni snapdragon 435 v navezi s tremi gigabajti rama in 32 GB shrambe, čeprav bo tudi ta procesor aplikacije odpiral malce dlje kot srednjekategorniki.

Glavna kamera ima tudi tukaj 13 milijonov točk, medtem ko se prednja ponaša s 16 milijoni pikslov, kar se sicer fino sliši, v praksi pa ne pomeni neke prednosti. Fotografije, narejene z glavno kamero, so presenetljivo dobre, dobre rezultate smo dobili tudi v slabših svetlobnih razmerah, le aplikacija ima malce zamika, ko pritisnemo na »sprožilec«. Tudi view 2 pozna NFC, android pa je prav tako skoraj nepredelan, le da malce starejši (8.0 in ne 8.1 kot pri N9). Zanimivo je dejstvo, da imata oba telefona vdelan žiroskop, s pomočjo katerega lahko uporabljamo aplikacije z obogateno resničnostjo, kot je pokemon go. Še ne tako daleč nazaj je bil žiroskop precej redek že v srednjem cenovnem razredu, kaj šele nizkem. Francozi so spet pokazali, da znajo za majhen denar (200 evrov v prosti prodaji, verjetno pa bo Telemach, ki edini od operaterjev za zdaj ponuja Wikove telefone, kmalu ponudil kakšno ugodno akcijo) s kitajsko pomočjo narediti dober telefon.