Novi fotomojster
Huawei P40 pro prinaša še močnejše kamere, poleg neverjetnih fotografij v temi pa dela tudi boljše videoposnetke in selfieje.
Odpri galerijo
Huawei P40 pro z aplikacijami, ki jih v Appgallery ni.
Huawei spet navdušuje. Odkar je pred štirimi leti s pametnim telefonom P9 in z njegovo dvojno kamero, razvito v sodelovanju z legendarno nemško fotografsko firmo Leica, napovedal, da ne bo več le sledil smernicam, ampak jih bo sam postavljal, so predstavitve njegovih novosti vedno nekaj posebnega. Letošnji spomladanski dogodek sicer ni potekal neposredno pred občinstvom, ampak kot videoprenos, ki si ga je ogledalo več kot 52.000 povabljencev.
Šef Huaweijeve veje za potrošniške izdelke Richard Yu tokrat zaradi razmer ni kazal tako odkritega navdušenja kot pred dvema letoma v Parizu, ko je predstavljal prelomni model P20 pro, ki je kot prvi kitajski telefon pometel z ameriško in južnokorejsko konkurenco, a telefoni, ki jih je pokazal, so poglavje zase. Pa poglejmo srednji model iz trojice P40 za jurčka evrov, ki nosi oznako pro in ki smo ga imeli priložnost temeljito preizkusiti.
P40 pro ima na hrbtni strani štiri kamere: glavno s 50 MP, ultraširokokotno s 40 MP ter telefoto kamero z 12 MP in petkratnim optičnim zoomom ter globinski senzor, ki poskrbi za res dober učinek zamegljenega ozadja pri slikanju portretov. Trojica (snemalnih) kamer obvlada samodejno ostrenje (pri Samsungovi seriji S20 in Applovem iphonu 11 pro imata ultraširokokotni kameri fiksno žarišče), glavna in telefoto kamera pa imata poleg tega še optični stabilizator slike, kar pride še posebno prav pri zumiranju. Ker je večji tudi senzor ultraširokokotne kamere, so zdaj seveda boljše fotografije. Pri prvem huaweiju, ki je imel takšno kamero (mate 20 pro), je bila v slabših svetlobnih razmerah vidna razlika med glavno in ultraširokokotno kamero.
Senzor glavne kamere je zdaj še večji (največji med pametnimi telefoni, je ponosno povedal Richard Yu), kar P40 pro omogoča zajemanje še boljših nočnih fotografij (občutljivost seže vse tja do neverjetnih 409.600 ISO, fotografije pa je mogoče delati tudi v taki temi, ko človeško oko ne prepozna niti obrisov). Ponoči je mogoče snemati tudi video (do občutljivosti ISO 51.200), podobno kot pri iphonu 11 pro pa lahko filmčke snemamo tudi z dvema kamerama hkrati. Zanimiv je tudi t. i. avdio zoom, pri čemer se zvok v okolici predmeta, ki ga približamo, okrepi.
Selfie kamera je vendarle dobila samodejno ostrenje, nekaj, kar so Samsungovi prvaki imeli že pred tremi leti. Pri portretiranju ji pomaga še globinski senzor, ki prispeva tudi k varnejši in zanesljivejši prepoznavi obraza pri odklepanju telefona. Morda bo koga zmotilo, da je za kamero žrtvovanega več zaslona kakor pri korejski konkurenci, a drugače k prednji kameri niso mogli stlačiti dodatnih senzorjev. Osebno se mi zdi takšna rešitev manj moteča v primerjavi z iphonovskim in matovskim zavihkom.
Pri Huaweiju so nadgradili tudi programski del kamere. Umetna inteligenca zdaj prepozna že več kot 1500 različnih prizorov; med njimi več kot 90 različnih izrazov obraza in več kot 30 drž telesa, ter temu primerno prilagodi nastavitve fotoaparata. Zelo pohvalno je dejstvo, da tovrstno prilagajanje deluje veliko bolj naravno kot v preteklosti, ko je umetna inteligenca rada pretiravala s kontrasti in barvami.
Velika in zanimiva novost je možnost naknadnega odstranjevanja odsevov in celo mimoidočih, ki so se po nesreči znašli v kadru. Odstranjevanje odboja deluje hitro in presenetljivo dobro, seveda pa ne dela čudežev. A vsi tisti mali moteči odsevi izginejo. Presenetljivo se obnese tudi odstranjevanje mimoidočega, le malce težje je priti do tega, saj so huaweijevci stvar na veliko promovirali, niso pa dali jasnih navodil, kako fotografirati, da se ta možnost pojavi pri urejanju v galeriji. Na kratko: v aplikaciji kamera je treba vključiti možnost gibljiva slika (ikonica levo zgoraj v kadru), pri zajemu slike pa se mora kamera osredotočiti na obraz osebe v sredini kadra. Telefon bo naredil serijo posnetkov in v galeriji nam bo ponudil možnost odstraniti mimoidoče ter predlagal ustrezne posnetke z neželenim mimoidočim.
Nič čudnega torej, da je P40 pro na testu priznanega fotografskega portala DxOMark dobil najvišje ocene doslej prav v vseh kategorijah: fotografiji, videu in selfiejih. Zanimivo bo videti, kako jo bo odnesla Samsungova serija galaxy S20, še posebno njen paradni konj S20 ultra, še zanimiveje pa bo videti, kako bodo pri DxOMarku ocenili huawei P40 pro+, ki ima še hujšo peterooko glavno kamero s kar desetkratnim optičnim zumom.
P40 pro je tudi sicer odlično opremljen: notri tiktaka trenutno najzmogljivejši Huaweijev osemjedrni procesor kirin 990, ki je pripravljen na mobilno omrežje pete generacije 5G. Pri superhitrem in gladkem delu mu pomaga konkretnih 8 GB delovnega pomnilnika, na voljo pa je zajetnih 256 GB shrambe, ki se jo da razširiti – a le s Huaweijevo spominsko kartico nm, ki zasede režo za drugo sim-kartico. To ne bi bilo nič slabega, če nm-kartice ne bi bile bistveno dražje od običajnih sd-kartic: za 256-gigabajtno nm-kartico je treba pri največjem trgovcu na svetu odšteti skoraj sto evrov, za enako veliko sd-kartico (hitro sandisk ultra) pa le malo čez 40.
Novost je tudi zaslon s hitrejšo frekvenco osveževanja 90 Hz. V primerjavi z lanskim P30 pro je oled-zaslon še malce zrasel, in sicer s 6,47 na 6,58 palca, zraslo pa je tudi število pik, ki jih je zdaj 1200 krat 2640. Zmogljivejši zaslon bo potreboval močno baterijo. Ta je po kapaciteti ostala enaka kot pri predhodniku (4200 mAh) in zdrži malce manj, se pa polni še nekoliko hitreje: s priloženim 40-vatnim napajalnikom se v pol ure napolni za 80 odstotkov, do stotice pa potrebuje še 20 minut. Obvlada tudi hitro brezžično polnjenje (27 W) in enako hitro povratno brezžično polnjenje. No, baterijo bo z običajno uporabo telefona nemogoče izprazniti v enem dnevu.
Novi operacijski sistem emui 10.1, ki temelji na opdrtokodnem androidu 10, prinaša novosti predvsem na področju večopravilnosti in povezovanja z drugimi (Huaweijevimi) napravami. Popoln telefon zgornjega razreda, bi lahko rekli. A kaj ko nima naloženih Googlovih mobilnih storitev in aplikacij, s čimer nima dostopa do velikanskega izbora aplikacij v trgovini Google play.
Na njem ni Googlovih zemljevidov, ni aplikacije in oblačne shrambe Google foto, ne vseh tistih drugih aplikacij, brez katerih nam živeti ni. Huawei si sicer prizadeva povečati ponudbo v svoji novi trgovini Appgallery, v kateri je tudi vedno več slovenskih aplikacij, a dokler ne bo mogoče naložiti spodobnih zemljevidov ali mobilne banke, bo tale sicer odlični telefon manj zanimiv za zahodni trg.
A vse ni izgubljeno: veliko večino aplikacij se da naložiti tudi direktno z njihovih spletnih strani oziroma še elegantneje s Huaweijevo aplikacijo phone clone, ki s starega na novi telefon prenese tako rekoč vse razen Googlovih aplikacij. Žal pa se te aplikacije ne posodabljajo samodejno ... Upajmo, da se bo spor med ZDA in Huaweijem kmalu razrešil, da bo odlične telefone mogoče normalno uporabljati.
Odsev je – odseva ni.
Lep nabor kamer
P40 pro ima na hrbtni strani štiri kamere: glavno s 50 MP, ultraširokokotno s 40 MP ter telefoto kamero z 12 MP in petkratnim optičnim zoomom ter globinski senzor, ki poskrbi za res dober učinek zamegljenega ozadja pri slikanju portretov. Trojica (snemalnih) kamer obvlada samodejno ostrenje (pri Samsungovi seriji S20 in Applovem iphonu 11 pro imata ultraširokokotni kameri fiksno žarišče), glavna in telefoto kamera pa imata poleg tega še optični stabilizator slike, kar pride še posebno prav pri zumiranju. Ker je večji tudi senzor ultraširokokotne kamere, so zdaj seveda boljše fotografije. Pri prvem huaweiju, ki je imel takšno kamero (mate 20 pro), je bila v slabših svetlobnih razmerah vidna razlika med glavno in ultraširokokotno kamero.
Senzor glavne kamere je zdaj še večji (največji med pametnimi telefoni, je ponosno povedal Richard Yu), kar P40 pro omogoča zajemanje še boljših nočnih fotografij (občutljivost seže vse tja do neverjetnih 409.600 ISO, fotografije pa je mogoče delati tudi v taki temi, ko človeško oko ne prepozna niti obrisov). Ponoči je mogoče snemati tudi video (do občutljivosti ISO 51.200), podobno kot pri iphonu 11 pro pa lahko filmčke snemamo tudi z dvema kamerama hkrati. Zanimiv je tudi t. i. avdio zoom, pri čemer se zvok v okolici predmeta, ki ga približamo, okrepi.
Odsevna zadnja stran
Programska fotografija
Pri Huaweiju so nadgradili tudi programski del kamere. Umetna inteligenca zdaj prepozna že več kot 1500 različnih prizorov; med njimi več kot 90 različnih izrazov obraza in več kot 30 drž telesa, ter temu primerno prilagodi nastavitve fotoaparata. Zelo pohvalno je dejstvo, da tovrstno prilagajanje deluje veliko bolj naravno kot v preteklosti, ko je umetna inteligenca rada pretiravala s kontrasti in barvami.
Velika in zanimiva novost je možnost naknadnega odstranjevanja odsevov in celo mimoidočih, ki so se po nesreči znašli v kadru. Odstranjevanje odboja deluje hitro in presenetljivo dobro, seveda pa ne dela čudežev. A vsi tisti mali moteči odsevi izginejo. Presenetljivo se obnese tudi odstranjevanje mimoidočega, le malce težje je priti do tega, saj so huaweijevci stvar na veliko promovirali, niso pa dali jasnih navodil, kako fotografirati, da se ta možnost pojavi pri urejanju v galeriji. Na kratko: v aplikaciji kamera je treba vključiti možnost gibljiva slika (ikonica levo zgoraj v kadru), pri zajemu slike pa se mora kamera osredotočiti na obraz osebe v sredini kadra. Telefon bo naredil serijo posnetkov in v galeriji nam bo ponudil možnost odstraniti mimoidoče ter predlagal ustrezne posnetke z neželenim mimoidočim.
4 glavne kamere ima P40 pro.
Nič čudnega torej, da je P40 pro na testu priznanega fotografskega portala DxOMark dobil najvišje ocene doslej prav v vseh kategorijah: fotografiji, videu in selfiejih. Zanimivo bo videti, kako jo bo odnesla Samsungova serija galaxy S20, še posebno njen paradni konj S20 ultra, še zanimiveje pa bo videti, kako bodo pri DxOMarku ocenili huawei P40 pro+, ki ima še hujšo peterooko glavno kamero s kar desetkratnim optičnim zumom.
Moči ne manjka
P40 pro je tudi sicer odlično opremljen: notri tiktaka trenutno najzmogljivejši Huaweijev osemjedrni procesor kirin 990, ki je pripravljen na mobilno omrežje pete generacije 5G. Pri superhitrem in gladkem delu mu pomaga konkretnih 8 GB delovnega pomnilnika, na voljo pa je zajetnih 256 GB shrambe, ki se jo da razširiti – a le s Huaweijevo spominsko kartico nm, ki zasede režo za drugo sim-kartico. To ne bi bilo nič slabega, če nm-kartice ne bi bile bistveno dražje od običajnih sd-kartic: za 256-gigabajtno nm-kartico je treba pri največjem trgovcu na svetu odšteti skoraj sto evrov, za enako veliko sd-kartico (hitro sandisk ultra) pa le malo čez 40.
12 MP ima prenovljena telefoto kamera s petkratnim optičnim zoomom.
Novost je tudi zaslon s hitrejšo frekvenco osveževanja 90 Hz. V primerjavi z lanskim P30 pro je oled-zaslon še malce zrasel, in sicer s 6,47 na 6,58 palca, zraslo pa je tudi število pik, ki jih je zdaj 1200 krat 2640. Zmogljivejši zaslon bo potreboval močno baterijo. Ta je po kapaciteti ostala enaka kot pri predhodniku (4200 mAh) in zdrži malce manj, se pa polni še nekoliko hitreje: s priloženim 40-vatnim napajalnikom se v pol ure napolni za 80 odstotkov, do stotice pa potrebuje še 20 minut. Obvlada tudi hitro brezžično polnjenje (27 W) in enako hitro povratno brezžično polnjenje. No, baterijo bo z običajno uporabo telefona nemogoče izprazniti v enem dnevu.
A kaj ko ni googla ...
Novi operacijski sistem emui 10.1, ki temelji na opdrtokodnem androidu 10, prinaša novosti predvsem na področju večopravilnosti in povezovanja z drugimi (Huaweijevimi) napravami. Popoln telefon zgornjega razreda, bi lahko rekli. A kaj ko nima naloženih Googlovih mobilnih storitev in aplikacij, s čimer nima dostopa do velikanskega izbora aplikacij v trgovini Google play.
Huawei P40 pro je trenutni vodilni na DxOMarkovi lestvici najboljših fotofonov.
Na njem ni Googlovih zemljevidov, ni aplikacije in oblačne shrambe Google foto, ne vseh tistih drugih aplikacij, brez katerih nam živeti ni. Huawei si sicer prizadeva povečati ponudbo v svoji novi trgovini Appgallery, v kateri je tudi vedno več slovenskih aplikacij, a dokler ne bo mogoče naložiti spodobnih zemljevidov ali mobilne banke, bo tale sicer odlični telefon manj zanimiv za zahodni trg.
A vse ni izgubljeno: veliko večino aplikacij se da naložiti tudi direktno z njihovih spletnih strani oziroma še elegantneje s Huaweijevo aplikacijo phone clone, ki s starega na novi telefon prenese tako rekoč vse razen Googlovih aplikacij. Žal pa se te aplikacije ne posodabljajo samodejno ... Upajmo, da se bo spor med ZDA in Huaweijem kmalu razrešil, da bo odlične telefone mogoče normalno uporabljati.
