UPORABNO
Olje v kanalizacijo? Raje ne, lahko ga uporabite za gorivo
V Sloveniji so urejeni zbiralniki za odpadno olje, komunalna podjetja pa opozarjajo na njegovo škodljivost.
Odpri galerijo
Olje in kanalizacija? Nikakor ne, saj spada odpadno olje med nevarne odpadke. Kot so zapisali pri mariborskem podjetju Snaga, je treba po zakonu odpadno olje zbirati ločeno. »Ločeno morajo zbirati olje večje organizirane kuhinje, npr. v vrtcih, šolah, bolnišnicah, ki morajo pristojnim institucijam letno tudi poročati o oddanih količinah. Seveda morajo odpadna jedilna olja zbirati ločeno tudi gospodinjstva.«
Odpadno olje iz gospodinjstev in odpadno motorno olje – obe vrsti sta nevarni za okolje. »Prevreto olje, žal, ni biološko razgradljivo in ni niti organsko. Olje plava na vodi in lahko nastanejo tudi več centimetrov debele plasti na vodni gladini. Zlivanje maščob in olja v kanalizacijo povzroča mastne obloge na kanalih, zmanjšuje njihovo pretočnost, se oprijema hidromehanske opreme na čistilni napravi in povzroča rast nitastih bakterij na čistilni napravi, ki motijo proces čiščenja, povzročijo okvare naprav in višajo stroške čiščenja (stroški električne energije se povečajo),« so nam pojasnili pri celjskem Simbiu.
Olje, zbrano v zbirnih centrih ob primernem skladiščenju, oddajanju in predelavi postane obnovljiv vir energije. »Iz enega litra olja nastane 90 odstotkov biodizla, ekološkega goriva, ki ne onesnažuje okolja, ostalo pa je glicerin, ki se uporablja v farmacevtski industriji,« je še povedal Zupančič iz Komunale Brežice.
V mescu dni 3,5 tone odpadnega olja
Letos so prav posebno akcijo za ozaveščanje o škodljivosti odpadnega olja izvedli na območju Brežic: »V največji zbiralni akciji odpadnega jedilnega olja do zdaj so učenci brežiških osnovnih šol v enem mesecu zbrali tri tone in pol ali skoraj štiri tisoč litrov odpadnega jedilnega olja. S tem smo vsi sodelujoči zaščitili tri milijarde in 340 milijonov litrov vode na tem planetu,« je povedal Aleksander Zupančič, direktor Komunale Brežice, ki je v sklopu projekta Zeleno Posavje – za naravo in zdravje organizirala prvo tovrstno okoljevarstveno akcijo.Odnesite ga v zbirne centre ali premične zbiralnice.
Odpadno olje iz gospodinjstev in odpadno motorno olje – obe vrsti sta nevarni za okolje. »Prevreto olje, žal, ni biološko razgradljivo in ni niti organsko. Olje plava na vodi in lahko nastanejo tudi več centimetrov debele plasti na vodni gladini. Zlivanje maščob in olja v kanalizacijo povzroča mastne obloge na kanalih, zmanjšuje njihovo pretočnost, se oprijema hidromehanske opreme na čistilni napravi in povzroča rast nitastih bakterij na čistilni napravi, ki motijo proces čiščenja, povzročijo okvare naprav in višajo stroške čiščenja (stroški električne energije se povečajo),« so nam pojasnili pri celjskem Simbiu.
1 liter olja = onesnaženih 1000 litrov vodeS tem ne tvegamo samo tega, da bi v svoj kanalizacijski sistem priklicali različne škodljivce ali povzročili njegovo zamašitev, temveč povzročamo tudi onesnaženje površinskih voda in podtalnice. Po strokovnih ocenah lahko liter odpadnega olja onesnaži kar tisoč litrov vode. To pa je količina vode, ki jo povprečen odrasel Evropejec porabi v petih dneh. Zato je odpadno jedilno olje treba zbirati (najlažje v plastenki) in ga občasno predajati v zbirni center, so pojasnili pri mariborski Snagi.
Olje, zbrano v zbirnih centrih ob primernem skladiščenju, oddajanju in predelavi postane obnovljiv vir energije. »Iz enega litra olja nastane 90 odstotkov biodizla, ekološkega goriva, ki ne onesnažuje okolja, ostalo pa je glicerin, ki se uporablja v farmacevtski industriji,« je še povedal Zupančič iz Komunale Brežice.