VEČNI SPOMINI
Otroka silite, da se slika z dedkom Mrazom? Razmislite še enkrat
Nekateri starši menijo, da so le oni glas razuma in pri tem preslišijo želje in strahove otrok.
Odpri galerijo
Dobri možje vedno poskrbijo za praznično razpoloženje, a pri tem se starši ne obremenjujte, če se otrok ne bo želel približati možu z brado. Ima že razlog, zakaj ne. FOTO: Tomi Lombar, Delo
Fotografiranje z dedkom Mrazom je tradicija, ki jo večina otrok po navadi nestrpno pričakuje. Navsezadnje se prazničnega dneva veselijo tudi starši; predvsem zaradi lepega druženja in spominov, ki ostanejo na fotografiji, ko se otrok fotografira z dedkom Mrazom. Vendar niso vsi otroci takšni, da bi se stisnili v naročje neznanega moža z dolgo belo brado, odetim v plašč in s kučmo na glavi. Nekatere otroke takšna pojava celo ustraši in se bližnjega srečanja ne veselijo. Kljub otroškim solzam in paniki pa nekateri starši včasih celo vztrajajo pri skupnem fotografiranju.
Strokovnjaki menijo, da se vztrajanje staršev ponavadi dolgoročno ne obrestuje. »Siliti otroka, da sedi v naročju nekoga, ob katerem se ne počuti udobno, ni nikoli dobra ideja,« je za The Daily Mail pojasnil avstralski strokovnjak za starševstvo Justin Coulson, sicer tudi oče šestih otrok. Pravi, da otroka ni smiselno izpostavljati stresu le zaradi ene fotografije. »To bi lahko primerjali z nasiljem.« Pojasnil je, da enkratni dogodek na otrokovem razvoju sicer ne bo pustil hudih posledic, a če bi se tovrstni dogodki ponavljali, bi lahko otroci dobili občutek, da je staršem povsem vseeno, kako se počutijo in kaj občutijo. »Nekateri starši nenehno prezirajo otrokove strahove in občutke žalosti. Starševska ignoranca bi lahko v poznejših letih, ko bodo otroci odrasli, pustila pri njih psihične posledice.«
Strokovnjaki menijo, da se vztrajanje staršev ponavadi dolgoročno ne obrestuje. »Siliti otroka, da sedi v naročju nekoga, ob katerem se ne počuti udobno, ni nikoli dobra ideja,« je za The Daily Mail pojasnil avstralski strokovnjak za starševstvo Justin Coulson, sicer tudi oče šestih otrok. Pravi, da otroka ni smiselno izpostavljati stresu le zaradi ene fotografije. »To bi lahko primerjali z nasiljem.« Pojasnil je, da enkratni dogodek na otrokovem razvoju sicer ne bo pustil hudih posledic, a če bi se tovrstni dogodki ponavljali, bi lahko otroci dobili občutek, da je staršem povsem vseeno, kako se počutijo in kaj občutijo. »Nekateri starši nenehno prezirajo otrokove strahove in občutke žalosti. Starševska ignoranca bi lahko v poznejših letih, ko bodo otroci odrasli, pustila pri njih psihične posledice.«
