Po nakupih in po doživetja na internet
Več kot polovica evropskih potrošnikov prek spleta kupuje več kot kdaj prej. Dve tretjini se jih zaveda spletnih prevar.
Odpri galerijo
Epidemija koronavirusa je dodobra spremenila naše nakupovalne navade. V času, ko je obisk lokalnega supermarketa – saj so bili nekaj časa le ti odprti – pomenil pravo ekspedicijo z ustrezno opremo in posebnimi protokoli od prevzemanja vozička do razkuževanja robe ob vrnitvi domov, ni čudno, da se je število spletnih nakupov silno povečalo.
Število ljudi, ki na spletu kupujejo osnovne dobrine, je zraslo za poštenih 36 odstotkov. Med najbolj priljubljenimi izdelki so knjige (32 odstotkov), kuhinjski pripomočki (22 odstotkov), strižniki za lase (19 odstotkov) in fitnes pripomočki za vadbo doma, kot so ročke in podloge za vadbo (13 odstotkov), 18 odstotkov ljudi se je kratkočasilo z novimi družabnimi igrami.
Raziskava je pokazala, da se vedenje v običajnem življenju odraža tudi pri spletnih nakupih, saj kar štirje od petih (81 odstotkov) lovcev na ugodne ponudbe spletnih trgovin porabijo po več ur za pregledovanje različnih spletnih mest, 66 odstotkov potrošnikov pa jih pravi, da si samo ogledujejo ponudbo in redno delajo sezname želja, čeprav ne dokončajo vedno nakupa. Polovica novih spletnih kupcev (51 odstotkov) ostaja zvesta trgovcem, pri katerih je kupovala že prej.
Velika večina (87 odstotkov) jih je pozornih, kaj in kje nakupujejo prek spleta, pri čemer se jih 65 odstotkov zaveda nevarnosti spletnih prevar. Da bi ostali varni pri spletnem nakupovanju, se štirje od petih Evropejcev (81 odstotkov) nagibajo k že znanim trgovcem, 80 odstotkov jih pred nakupom pregleda mnenja in komentarje drugih kupcev, slaba tretjina (31 odstotkov) pa bo pred nakupom preverila tudi nove ali neznane prodajalce.
Mastercardova raziskava, v kateri je med 4. in 11. majem 2020 sodelovalo 12.500 polnoletnih anketirancev na 15 evropskih trgih, je pokazala, da vsak tretji Evropejec (30 odstotkov) porabi več denarja tudi za virtualna doživetja: skoraj dva od treh (58 odstotkov) gledata televizijo ali filme prek spletne naročniške storitve, več kot četrtina (26 odstotkov) se udeležuje tečajev spletnih vadb, 24 odstotkov pa jih virtualno obiskuje muzeje in druge zanimive kraje.
Skoraj polovica Evropejcev (46 odstotkov) dodatni čas, ki ga preživljajo doma, izkoristi kot priložnost za učenje novih znanj in veščin na spletu. Slabi dve petini (37 odstotkov) potrošnikov sta začeli uporabljati spletno bančništvo, več kot četrtina (28 odstotkov) se jih zanima za zdravstvene teme in kupuje zdravila na spletu, malo manj kot tretjina (31 odstotkov) pa obiskuje spletne tečaje kuhanja.
Petina anketiranih Evropejcev je izkoristila dodatni čas za učenje novega jezika, 14 odstotkov jih je gledalo spletna navodila za striženje las, 15 odstotkov pa se jih je po spletu učilo umetnosti ličenja. Vsak deseti je pridobival nova računalniška znanja, sedem odstotkov pa se jih je prek interneta učilo igrati inštrument.
Koronadoba je številne potrošnike naredila bolj radodarne, saj jih je 28 odstotkov povedalo, da so v zadnjem mesecu prispevali sredstva za dobrodelne namene, pri čemer jih je 14 odstotkov doniralo prvič.
Mastercardovci in strokovnjaki za spletno varnost poudarjajo, da je spletno nakupovanje lahko popolnoma varno, če se držimo nekaj osnovnih pravil. Prek spleta nakupujmo samo na varnih spletnih straneh, ki se začnejo s https, v ukazni vrstici brskalnika pa bomo videli simbol zaklenjene ključavnice. Podatkov svojih bančnih ali kreditnih kartic nikoli, ampak res nikoli ne pošiljamo po elektronski pošti in v besedilnih sporočilih, jih ne objavljamo na družabnih medijih in ji ne povemo po telefonu.
75 % ljudi redno opravlja videoklice z družino, prijatelji in sodelavci
58 % je naročenih na spletno pretočno storitev, kot so Netflix, Amazon Prime Video in HBO go
36 % jih prek spleta gleda virtualne komedije ali stand-up nastope
32 % se jih udeležuje spletnih glasbenih koncertov
31 % jih igra videoigre na spletu
30 % se jih udeležuje tečajev kuhanja ali sledi receptom na spletu
26 % jih telovadi s pomočjo spletnih vadb
24 % jih virtualno obiskuje muzeje ali druge zanimive kraje
22 % se jih uči novega jezika
20 % se jih s prijatelji udeležuje spletnih kvizov
Na osebnem ali tabličnem računalniku in telefonu, s katerim nakupujemo, moramo redno posodabljati operacijski sistem, saj le tako dobimo nujne varnostne popravke. Na računalniku je zelo zelo priporočljivo uporabljati kak protivirusni program in požarni zid, pa tudi sodobni pametni telefoni imajo po navadi že naloženo (oziroma že kar vdelano v operacijski sistem) katero antivirusno aplikacijo. Zadnje pravilo se glasi: zaupajmo svojemu občutku: Če na spletu vidimo ponudbo, ki je videti predobro, da bi bila resnična, verjetno tudi je. In takšno stvar prav hitro preverimo, če malo pobrskamo.
Ti so aprila po Evropi prehiteli vse druge oblike nakupovanja, saj je več kot polovica evropskih potrošnikov (57 odstotkov) v raziskavi globalne kartične družbe Mastercard povedala, da prek spleta kupujejo več kot kdaj prej. Poleg tega je rekordno število ljudi izkoristilo t. i. virtualna doživetja, kot so tečaji vadbe doma, portali za pretakanje filmov, serij in televizijskih oddaj s spleta ter spletno učenje.
Spletni nakupi
Število ljudi, ki na spletu kupujejo osnovne dobrine, je zraslo za poštenih 36 odstotkov. Med najbolj priljubljenimi izdelki so knjige (32 odstotkov), kuhinjski pripomočki (22 odstotkov), strižniki za lase (19 odstotkov) in fitnes pripomočki za vadbo doma, kot so ročke in podloge za vadbo (13 odstotkov), 18 odstotkov ljudi se je kratkočasilo z novimi družabnimi igrami.
Velika večina kupcev je pozornih, kaj in kje nakupujejo prek spleta.
Raziskava je pokazala, da se vedenje v običajnem življenju odraža tudi pri spletnih nakupih, saj kar štirje od petih (81 odstotkov) lovcev na ugodne ponudbe spletnih trgovin porabijo po več ur za pregledovanje različnih spletnih mest, 66 odstotkov potrošnikov pa jih pravi, da si samo ogledujejo ponudbo in redno delajo sezname želja, čeprav ne dokončajo vedno nakupa. Polovica novih spletnih kupcev (51 odstotkov) ostaja zvesta trgovcem, pri katerih je kupovala že prej.
58 %
evropskih potrošnikov je že naročenih na kateri spletni pretočni servis.
evropskih potrošnikov je že naročenih na kateri spletni pretočni servis.
Velika večina (87 odstotkov) jih je pozornih, kaj in kje nakupujejo prek spleta, pri čemer se jih 65 odstotkov zaveda nevarnosti spletnih prevar. Da bi ostali varni pri spletnem nakupovanju, se štirje od petih Evropejcev (81 odstotkov) nagibajo k že znanim trgovcem, 80 odstotkov jih pred nakupom pregleda mnenja in komentarje drugih kupcev, slaba tretjina (31 odstotkov) pa bo pred nakupom preverila tudi nove ali neznane prodajalce.
Virtualna doživetja
Mastercardova raziskava, v kateri je med 4. in 11. majem 2020 sodelovalo 12.500 polnoletnih anketirancev na 15 evropskih trgih, je pokazala, da vsak tretji Evropejec (30 odstotkov) porabi več denarja tudi za virtualna doživetja: skoraj dva od treh (58 odstotkov) gledata televizijo ali filme prek spletne naročniške storitve, več kot četrtina (26 odstotkov) se udeležuje tečajev spletnih vadb, 24 odstotkov pa jih virtualno obiskuje muzeje in druge zanimive kraje.
Skoraj polovica Evropejcev (46 odstotkov) dodatni čas, ki ga preživljajo doma, izkoristi kot priložnost za učenje novih znanj in veščin na spletu. Slabi dve petini (37 odstotkov) potrošnikov sta začeli uporabljati spletno bančništvo, več kot četrtina (28 odstotkov) se jih zanima za zdravstvene teme in kupuje zdravila na spletu, malo manj kot tretjina (31 odstotkov) pa obiskuje spletne tečaje kuhanja.
Knjige (32 %)
Kuhinjski pripomočki (22 %)
Izdelki za barvanje las (19 %)
Družabne igre (18 %)
Sestavljanke, miselne igre (17 %)
Strižniki za lase (15 %)
Računalniki/oprema (13 %)
Blazine (13 %)
Fitnes oprema (13 %)
Izdelki za umetnost in ročna dela (12 %)
Kuhinjski pripomočki (22 %)
Izdelki za barvanje las (19 %)
Družabne igre (18 %)
Sestavljanke, miselne igre (17 %)
Strižniki za lase (15 %)
Računalniki/oprema (13 %)
Blazine (13 %)
Fitnes oprema (13 %)
Izdelki za umetnost in ročna dela (12 %)
Petina anketiranih Evropejcev je izkoristila dodatni čas za učenje novega jezika, 14 odstotkov jih je gledalo spletna navodila za striženje las, 15 odstotkov pa se jih je po spletu učilo umetnosti ličenja. Vsak deseti je pridobival nova računalniška znanja, sedem odstotkov pa se jih je prek interneta učilo igrati inštrument.
Koronadoba je številne potrošnike naredila bolj radodarne, saj jih je 28 odstotkov povedalo, da so v zadnjem mesecu prispevali sredstva za dobrodelne namene, pri čemer jih je 14 odstotkov doniralo prvič.
Ostanimo varni
Mastercardovci in strokovnjaki za spletno varnost poudarjajo, da je spletno nakupovanje lahko popolnoma varno, če se držimo nekaj osnovnih pravil. Prek spleta nakupujmo samo na varnih spletnih straneh, ki se začnejo s https, v ukazni vrstici brskalnika pa bomo videli simbol zaklenjene ključavnice. Podatkov svojih bančnih ali kreditnih kartic nikoli, ampak res nikoli ne pošiljamo po elektronski pošti in v besedilnih sporočilih, jih ne objavljamo na družabnih medijih in ji ne povemo po telefonu.
75 % ljudi redno opravlja videoklice z družino, prijatelji in sodelavci
58 % je naročenih na spletno pretočno storitev, kot so Netflix, Amazon Prime Video in HBO go
36 % jih prek spleta gleda virtualne komedije ali stand-up nastope
32 % se jih udeležuje spletnih glasbenih koncertov
31 % jih igra videoigre na spletu
30 % se jih udeležuje tečajev kuhanja ali sledi receptom na spletu
26 % jih telovadi s pomočjo spletnih vadb
24 % jih virtualno obiskuje muzeje ali druge zanimive kraje
22 % se jih uči novega jezika
20 % se jih s prijatelji udeležuje spletnih kvizov
Na osebnem ali tabličnem računalniku in telefonu, s katerim nakupujemo, moramo redno posodabljati operacijski sistem, saj le tako dobimo nujne varnostne popravke. Na računalniku je zelo zelo priporočljivo uporabljati kak protivirusni program in požarni zid, pa tudi sodobni pametni telefoni imajo po navadi že naloženo (oziroma že kar vdelano v operacijski sistem) katero antivirusno aplikacijo. Zadnje pravilo se glasi: zaupajmo svojemu občutku: Če na spletu vidimo ponudbo, ki je videti predobro, da bi bila resnična, verjetno tudi je. In takšno stvar prav hitro preverimo, če malo pobrskamo.