Po novem letu ga presadimo na vrt

Ne glede na to, da smo ujeti v ukrepe za zajezitev širjenja koronavirusa in niti približno še ni jasno, ali bomo božični večer lahko preživeli v družbi ne le najožjih družinskih članov, temveč tudi razširjene družine ali prijateljev, pa je že okrasitev slovenskih mest med ljudmi prižgala upanje, da bo leto 2021 morda le drugačno od leta, od katerega se počasi poslavljamo.

Božično drevesce tradicionalno krasimo na predvečer božiča, a je industrija potrošništva že pred časom naredila svoje, zato ni malo tistih, ki svoje okrasijo že v začetku decembra. A letos kupujemo drugače, saj je večina trgovin zaradi ukrepov zaprta, prodaja pa se je preselila na splet. In tam mrgoli ponudb umetnih drevesc – za katera je treba odšteti od dobrih 20 pa vse do nekaj sto evrov, težko pa najdemo kakšno naravno.

Moč življenja sredi mrzle zime

Praznična krasitev doma z zimzelenim zelenjem od nekdaj simbolizira moč življenja sredi mrzle in turobne zime. Če tudi sami cenimo to sporočilo, je prav, da si omislimo takšno smrečico, ki je zrasla v naravi in na poti do nas pripotovala čim manj kilometrov, saj to močno obremenjuje okolje. Če ste mislili, da z nakupom umetnega drevesca ohranjate naravo, se motite. Čeprav jih lahko uporabljamo več let, se danes zdi slaba izbira, kajti k njihovemu okoljskemu odtisu, ki ga pretežno predstavlja izpust ogljikovega dioksida, je treba prišteti še rabo energije za pridobivanje surovin za njihovo izdelavo in transport, največ jih namreč pripotuje s Kitajske.


Ne pozabimo, da bodo svojo pot razgradnje končala šele čez nekaj sto let, saj je osnovna surovina za izdelavo umetnih smrečic nafta, za katero se porabi veliko energije in vode, po koncu uporabe pa postanejo nekoristen odpadek, ki ga je težko predelati.

Po praznikih iz stanovanja na vrt

Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so preverili, kje lahko kupimo najbolj ekološko varianto, in sicer drevo v loncu, ki ga po praznikih ne bomo zavrgli, temveč posadili na vrtu. Med domačimi drevesnimi vrstami prevladujejo navadna smreka, domača bela jelka in bori, med tujimi španska in grška jelka (obe imata kratke temno zelene iglice, ki so na spodnji strani obarvane srebrno), kavkaška jelka (iglice se na njej obdržijo tudi več mesecev po tem, ko se je drevo posušilo, kar se ob pospravljanju prazničnega okrasja izkaže za zelo praktično lastnost), različne vrste borov in srebrnih smrek.

Drevesca iz tujih drevesnih vrst so priljubljena tudi zato, ker so običajno bolj košata in lepše raščena kot denimo domača smreka, ki je najpogostejše doma pridelano. Z ekološkega vidika pa je njihov nakup manj prijazen do okolja kot nakup tistih, vzgojenih pri nas – njihov ogljični odtis je namreč zaradi transporta in intenzivne pridelave precej večji.
Za prodajo vzgojena drevesca so označena s plombo in nalepko Zavoda za gozdove Slovenije, ki dokazujeta, da so pridobljena brez škode za gozd in z minimalnim vplivom na okolje. Večina pri nas posekanih prazničnih drevesc je s Kočevskega, z zaraščajočih se kmetijskih površin, ki jih s košnjo nihče ne vzdržuje.


Pri nakupu naravne smrečice je pomembno, da ima močno steblo, ki vsebuje več vlage, zato zdrži dlje, in da ima na otip vlažne iglice. Kot ugotavljajo na ZPS, ki je preverila cene naravnih drevesc pri nekaterih ponudnikih, je ponudba naravnih drevesc letos okrnjena.