Popusti in brezplačni ogledi
S turistično mestno kartico manj trpi žep, a standardizirane verzije ni; nekatere so vredne nakupa, pri drugih ste komaj kaj na boljšem.
Odpri galerijo
Bodite pozorni, ali je v ugodnosti vključena tudi uporaba javnega prevoza.
Pri ogledovanju mest je pogosto treba pošteno seči v žep. Ta in ona vstopnina, morda še kak voden ogled, zastonj pa ni niti javni prevoz, a je običajno nujen, sploh v večjih metropolah, kjer še tako utrjene noge niso kos velikim razdaljam.
Skratka – biti turist ni poceni. Vseeno pa jo lahko zaradi turističnih mestnih kartic odnesemo nekoliko ugodneje. No, tako vsaj obljubljajo kartice, ki prinašajo popuste pri vstopninah in ogledih, kakšna vrata se z njimi odprejo brezplačno, v nekatere pa je vključena tudi uporaba metrojev in busov. Še več, z nekaterimi lahko celo preskočimo dolge čakalne vrste pri najbolj obleganih turističnih znamenitostih. A čeprav jih imajo tako rekoč že v vseh večjih mestih, ni standardizirane različice, zato ne moremo biti prepričani, ali se nam njihov nakup povsod resnično izplača. Pa tudi en turist ni enak drugemu – medtem ko morajo eni obresti vse znamenitosti, je drugim ljubše zgolj pohajkovanje, med katerim prestopijo prag enega muzeja, morda dveh.
Ena tistih, ki so brez dvoma vredne nakupa, je turistična kartica za Rim, saj imamo z njo pokrito uporabo javnih prevoznih sredstev (za kar sicer plačamo šest evrov na dan), ponuja pa tudi brezplačen ogled več kot 45 turističnih znamenitosti, tudi Koloseja (sicer najmanj 16 evrov), Maxxi muzeja sodobne umetnosti (12 evrov) in od letos znova muzeja in galerije Borghese, prav pa pride tudi brezplačna uporaba javnih toalet. Za dvodnevno kartico RomaPass bomo odšteli 32 evrov, za tri dni pa še dvajsetaka.
Podobno se izplača s turistično kartico obiskati Berlin, tudi če bomo v dveh dneh obiskali le tri znamenitosti in uporabljali javni prevoz. S 23 evri smo dva dni upravičeni do neomejene vožnje z metrojem (sicer skoraj osem evrov na dan), pri vstopninah za skoraj 200 atrakcij pa imamo popust, tudi 25 odstotkov za berlinski televizijski stolp (z redno ceno okoli 20 evrov) in pri ogledu olimpijskega stadiona z najnižjo redno ceno 11 evrov. Ob ogledu vsaj treh turističnih znamenitosti pa se izplača vložiti tudi v turistično kartico za irsko prestolnico, četudi uporaba javnega prevoza vanjo ni vključena. Za dvodnevni Dublinpass boste plačali 80 evrov, za kar dobite brezplačen ogled več kot 30 znamenitosti – tudi vodeni ogled destilarne Jameson in ogled Guinnessove pivovarne, za kar bi sicer odšteli skoraj petdesetaka –, privoščite pa si lahko tudi ogledovanje mesta s turistični busom hop-on hop-off.
Švedska prestolnica je zgrajena na 14 otočkih, zato verjetno marsikoga zamika, da bi si Stockholm ogledal z vode. In če imate v načrtu ogled s turistično ladjico, ob tem pa bi izkoristili tudi hop-on hop-off bus, potem slab stotak za dvodnevno mestno kartico ne bo stran vržen. Za omenjeni vožnji bi namreč odšteli več kot 50 evrov. Dobite pa tudi vodnik po mestu in prost dostop do več kot 60 znamenitosti, tudi v kraljevo palačo in muzej Wasa z ohranjeno švedsko vojno ladjo iz 16. stoletja. Podobno zabeljeno ceno skoraj 120 evrov za dva dni ima tudi turistična kartica za Pariz, ki pa je vredna nakupa, če imate v načrtu ogled vsaj treh znamenitosti. Kartica Passlib vam zastonj odpre vrata v več kot 50 muzejev, tudi v Louvre (sicer 17 evrov) in kraljevski Versailles (20 evrov), a ne tudi na Eifflov stolp, vključeni pa so turistični ogled z ladjico, turistična tura z busom in neomejena uporaba metroja.
Z barcelonsko kartico za vsaj 80 evrov boste le za las na boljšem. V primerjavi s sprotnim plačevanjem vstopnin boste prihranili zgolj malenkost, ima pa kartica eno pomembno prednost – pri sloviti Sagradi Familii vam omogoči preskok vrste, s čimer lahko prihranite ure za kaj prijetnejšega. A če ima barcelonska mestna kartica vsaj ta velikanski plus, se v Madridu nakup turistične kartice, čeprav vam omogoči brezplačen obisk okoli 50 znamenitosti, ne izplača. Vstopnine so namreč relativno poceni, obisk muzeja Prado je po 18. uri brezplačen za vse, za javni prevoz pa morate kupiti drugo kartico.
Z nekaterimi turističnimi karticami lahko preskočite dolge čakalne vrste.
Skratka – biti turist ni poceni. Vseeno pa jo lahko zaradi turističnih mestnih kartic odnesemo nekoliko ugodneje. No, tako vsaj obljubljajo kartice, ki prinašajo popuste pri vstopninah in ogledih, kakšna vrata se z njimi odprejo brezplačno, v nekatere pa je vključena tudi uporaba metrojev in busov. Še več, z nekaterimi lahko celo preskočimo dolge čakalne vrste pri najbolj obleganih turističnih znamenitostih. A čeprav jih imajo tako rekoč že v vseh večjih mestih, ni standardizirane različice, zato ne moremo biti prepričani, ali se nam njihov nakup povsod resnično izplača. Pa tudi en turist ni enak drugemu – medtem ko morajo eni obresti vse znamenitosti, je drugim ljubše zgolj pohajkovanje, med katerim prestopijo prag enega muzeja, morda dveh.
Mnoga vrata se odprejo zastonj, druga pa ceneje.
Ena tistih, ki so brez dvoma vredne nakupa, je turistična kartica za Rim, saj imamo z njo pokrito uporabo javnih prevoznih sredstev (za kar sicer plačamo šest evrov na dan), ponuja pa tudi brezplačen ogled več kot 45 turističnih znamenitosti, tudi Koloseja (sicer najmanj 16 evrov), Maxxi muzeja sodobne umetnosti (12 evrov) in od letos znova muzeja in galerije Borghese, prav pa pride tudi brezplačna uporaba javnih toalet. Za dvodnevno kartico RomaPass bomo odšteli 32 evrov, za tri dni pa še dvajsetaka.
Podobno se izplača s turistično kartico obiskati Berlin, tudi če bomo v dveh dneh obiskali le tri znamenitosti in uporabljali javni prevoz. S 23 evri smo dva dni upravičeni do neomejene vožnje z metrojem (sicer skoraj osem evrov na dan), pri vstopninah za skoraj 200 atrakcij pa imamo popust, tudi 25 odstotkov za berlinski televizijski stolp (z redno ceno okoli 20 evrov) in pri ogledu olimpijskega stadiona z najnižjo redno ceno 11 evrov. Ob ogledu vsaj treh turističnih znamenitosti pa se izplača vložiti tudi v turistično kartico za irsko prestolnico, četudi uporaba javnega prevoza vanjo ni vključena. Za dvodnevni Dublinpass boste plačali 80 evrov, za kar dobite brezplačen ogled več kot 30 znamenitosti – tudi vodeni ogled destilarne Jameson in ogled Guinnessove pivovarne, za kar bi sicer odšteli skoraj petdesetaka –, privoščite pa si lahko tudi ogledovanje mesta s turistični busom hop-on hop-off.
Ena tistih, ki so brez dvoma vredne nakupa, je turistična kartica za Rim.
Švedska prestolnica je zgrajena na 14 otočkih, zato verjetno marsikoga zamika, da bi si Stockholm ogledal z vode. In če imate v načrtu ogled s turistično ladjico, ob tem pa bi izkoristili tudi hop-on hop-off bus, potem slab stotak za dvodnevno mestno kartico ne bo stran vržen. Za omenjeni vožnji bi namreč odšteli več kot 50 evrov. Dobite pa tudi vodnik po mestu in prost dostop do več kot 60 znamenitosti, tudi v kraljevo palačo in muzej Wasa z ohranjeno švedsko vojno ladjo iz 16. stoletja. Podobno zabeljeno ceno skoraj 120 evrov za dva dni ima tudi turistična kartica za Pariz, ki pa je vredna nakupa, če imate v načrtu ogled vsaj treh znamenitosti. Kartica Passlib vam zastonj odpre vrata v več kot 50 muzejev, tudi v Louvre (sicer 17 evrov) in kraljevski Versailles (20 evrov), a ne tudi na Eifflov stolp, vključeni pa so turistični ogled z ladjico, turistična tura z busom in neomejena uporaba metroja.
Uvedbi turističnih kartic sledijo tudi slovenska mesta, kot prva jo je dobila Ljubljana.
Z barcelonsko kartico za vsaj 80 evrov boste le za las na boljšem. V primerjavi s sprotnim plačevanjem vstopnin boste prihranili zgolj malenkost, ima pa kartica eno pomembno prednost – pri sloviti Sagradi Familii vam omogoči preskok vrste, s čimer lahko prihranite ure za kaj prijetnejšega. A če ima barcelonska mestna kartica vsaj ta velikanski plus, se v Madridu nakup turistične kartice, čeprav vam omogoči brezplačen obisk okoli 50 znamenitosti, ne izplača. Vstopnine so namreč relativno poceni, obisk muzeja Prado je po 18. uri brezplačen za vse, za javni prevoz pa morate kupiti drugo kartico.
