Preklicala plačilo, prejela SMS in ostala brez dveh tisočakov

Večina bank poroča o povečanem številu zlorab plačilnih kartic, največkrat so uporabniki oškodovani na spletu. Goljufi podatke pridobijo s prevaro, jih prestrežejo ali vdrejo v sistem banke ali trgovca.
 
Zlorabe so pogostejše na spletnih straneh brez ustrezne varnostne zaščite, nevaren je tudi t. i. phishing, pri katerem uporabnika zvabijo na lažno spletno stran, kjer z vnosom podatkov o kartici te preda goljufom, opozarja Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS), kjer so izpostavili primer članice, ki je postala žrtev prevare.

Članica je dobila lažno elektronsko sporočilo, ki je bilo videti, kot da ga pošilja njena banka. Obvestili so jo, da so prejeli zahtevo za transakcijo s kreditno kartico z IP-naslova zunaj Slovenije in da so plačilo začasno ustavili. Če plačila ni opravila ona, naj ga prekliče s klikom na povezavo, so jo pozvali. Potrošnica je to storila in na spletni strani, ki je bila zelo podobna originalni, ter vnesla podatke svoje kartice z odloženim plačilom.
 
Prejela je kodo po SMS-sporočilu, ki je bila v resnici potrditvena koda za izvedbo plačila. Ko je kodo vpisala, je dobila SMS, da je opravila plačilo v višini 1.000 evrov za nakup pametnega telefona iphone, in nato takoj še eno identično sporočilo. Kartico je nato preklicala in s tem onemogočila še tretjo transakcijo. »Potrošnici smo predlagali uveljavljanje postopka chargeback, ki ga omogočata Mastecard in Visa, denar je dobila povrnjen,« je povedala Alina Meško iz ZPS.

Tega nikar ne počnite

Opisani primer prevare phishing je pogost. Goljufi sporočila pošiljajo po elektronski pošti, SMS-sporočilih in celo po navadni pošti pod pretvezo, da vam piše vaša banka, Pay Pal ali drug ponudnik plačilnih storitev. Povprečen znesek zlorabe je 400 evrov.

Tovrstno prevaro lahko hitro prepoznate po URL-naslovu; lažna spletna stran bo morda zelo podobna originalni, a spletni naslov zagotovo ne bo enak. Če boste pozorno pogledali, boste zagotovo našli kakšno manjkajočo črko, morda bo sumljiv celoten spletni naslov, opozarjajo pri ZPS in dodajajo, da vas banka ali drug ponudnik plačilnih storitev nikoli ne bo pozval k pošiljanju osebnih in kartičnih podatkov po telefonu ali elektronski pošti.

Nikoli ne klikajte na spletne povezave v SMS-sporočilih neznanih pošiljateljev in ne nameščajte neznanih aplikacij iz nepoznanih virov, opozarjajo pri ZPS. Tudi na pametnem telefonu niste varni pred zlonamerno programsko opremo, ki lahko hekerjem med drugim omogoči vpogled v vaša SMS-sporočila.

Še nerešen primer zlorabe za tisoč evrov

Vdor virusa se je po njegovem mnenju zgodil tudi članu ZPS, ki je bil oškodovan za dobrih 1.000 evrov. Banki je po plačilu, ki ga sam ni opravil, podal reklamacijo, a so jo zavrnili, češ da je prek SMS-sporočila potrdil polnjenje dobroimetja predplačniške kartice na tuji spletni platformi. Sam je prepričan, da sporočila SMS ni prejel, še manj, da je vnesel potrditveno kodo. Zapletlo se je pri dokazovanju odgovornosti: je plačilo res opravil potrošnik ali bi morala odgovornost za zlorabo prevzeti banka?
 
Goljufijo je prijavil policiji in na Združenje bank Slovenije, kjer je začel tudi postopek zunajsodnega reševanja spora s svojo banko. Sporazuma z banko ni dosegel, zdaj čaka na forenzično preiskavo policije, kjer so mu zagotovili, da bo ta zanj brezplačna. Od spornega nakupa je minilo že več kot pol leta, znesek je moral medtem poravnati.

ZPS je na policijo naslovil vprašanje, ali je forenzična preiskava za potrošnike vedno brezplačna, a odgovora niso dobili. Stroški preiskave so namreč lahko zelo visoki, kar marsikoga prisili, da se sprijazni s finančno izgubo.