Se nakup starega androidnega telefona splača?
Če na telefonu ni naložena zadnja ali vsaj čim novejša verzija operacijskega sistema, sta lahko ogroženi naša varnost in zasebnost.
Odpri galerijo
V časih, ko so cene premijskih telefonov, kot so samsung galaxy S20 ultra, apple iphone 11 pro in huawei P40 pro+, zlezle že krepko čez tisočaka, je zelo vabljivo kupiti poceni, po možnosti obnovljeni starejši telefon.
A čeprav se da na internetu najti poceni androidni telefon, ki je bil pred leti med premijci, kar pomeni, da ima še vedno razmeroma hiter procesor in dobro kamero, se postavlja vprašanje, ali so takšni telefoni sploh še varni.
Večina proizvajalcev androidnih telefonov po dveh ali treh letih neha dobavljati posodobitve operacijskega sistema.
Na pametnih telefonih, ki so na trg prišli pred nekaj leti, tako tečejo zastarele različice operacijskega sistema android, ki nimajo najnovejših varnostnih popravkov in nadgradenj, s pomočjo katerih je telefon – in naši podatki – zaščiten pred nepooblaščenimi vdori in radovednimi očmi.
Kadar koli hekerji odkrijejo novo luknjo v operacijskem sistemu telefona, jo avtorji programske opreme po navadi zakrpajo, in sicer tako, da naš telefon prejme varnostni popravek. Google, ki razvija najbolj razširjeni mobilni operacijski sistem na svetu android, vsak mesec izda paket varnostnih popravkov, ki ga najprej prejmejo njegovi telefoni pixel, nato pa ga po navadi z zamudo izdajo tudi preostali proizvajalci pametnih telefonov.
A ta podpora ni večna. Proizvajalcev androidnih telefonov je veliko in na vsakem aparatu je treba najprej testirati varnostni popravek, preden ga lahko izdajo za že prodane telefone. To pa vzame veliko časa in proizvajalcem se tega po nekaj letih ne splača in preprosto ne ljubi več početi. Google in proizvajalci telefonov tako čez čas enostavno ukinejo podporo za starejše aparate. To pomeni, da ti telefoni ne prejemajo več varnostnih popravkov in da ranljivosti, ki jih odkrijejo hekerji, ne bodo odpravljene. S tem pa so potencialno ogroženi podatki, ki so na telefonu, pa naj gre za elektronsko pošto, stike, bančne podatke itd.
Ugotavljanje, ali telefon še prejema varnostne popravke, pa ni vedno tako enostavno. Za začetek to storimo tako, da gremo v Nastavitve do sekcije O telefonu, kjer preverimo, katero različico imamo naloženo in od kdaj so varnostni popravki za sistem android. Če nimamo ravno Googlovega pixla, obstajajo razlike tudi pri novejših (premijskih) telefonih. V času pisanja je imel predlanski huawei mate 20 pro naložen android 10 in popravke z datumom 1. marec 2020, letošnji samsung galaxy S20+ pa prav tako android 10, a z aktualnimi majskimi popravki. Pri cenejših telefonih popravki prihajajo s precej večjo zamudo.
Če nimamo nastavljenega samodejnega posodabljanja, to storimo ročno, a če nas telefon obvesti, da imamo najnovejšo verzijo androida, ki pa je bila naložena že pred več meseci ali leti, naš telefon ne velja več za varnega. In proizvajalci ukinitve podpore ne obešajo na veliki zvon. A nekako velja, da se to zgodi po dveh ali treh letih, kar pa je odvisno od proizvajalca do proizvajalca. Google, denimo, navaja, da objavlja varnostne popravke za androidne različice 8, 9 in 10 in da so njegovi pixli podprti vsaj tri leta, od drugih proizvajalcev pa da zahteva vsaj dveletno podporo. A starejši ko je model, redkeje prejema popravke in nadgradnje.
Za primerjavo: Apple še vedno omogoča redne nadgradnje operacijskega sistema tudi za pet let stare telefone, saj ima zaprt ekosistem in enoten operacijski sistem za malo modelov telefonov. Najnovejši ios 13 je tako lahko naložen na iphonu 6S iz leta 2015. Pa tudi starejši modeli, kot je 5S (letnik 2013), še vedno prejemajo popravke starejšega iosa.
Najlažje in najvarneje je kupiti nov pametni telefon. Ni pa tudi najceneje. In prav zaradi dolgotrajne podpore se dejansko izkaže, da Applov iphone dolgoročno gledano sploh ni tako pretirano drag. Applovi procesorji so že od nekdaj korak pred ostalimi in se lahko tudi po nekaj letih kosajo celo z mlajšo konkurenco, aplikacije so optimizirane do konca, Apple pa nadgradnje ponuja najmanj pet let.
Čeprav na splošno velja, da telefon, ni nima več uradne podpore, ni več varen, lahko lastniki starejših androidnih telefonov, ki nočejo ali ne morejo menjati telefona, storijo sledeče: najprej naj se prepričajo, ali imajo naložen zadnji možni operacijski sistem in varnostne popravke. Če so kupili rabljen telefon, ga naj najprej ponastavijo na tovarniče nastavitve. Aplikacije naj nalagajo le iz uradne Googlove trgovine play, in ne iz drugih virov, še posebno pa naj se izogibajo nameščanju aplikacij, kjer je treba s spletne strani prenesti datoteko APK. Te znajo biti okužene z zlonamernim programjem.
Svoje osebne podatke zaščitimo tudi tako, da jih enostavno ne vnašamo v telefon. Če imamo starejši telefon z zastarelim operacijskim sistemom, na njem nimamo bančnih aplikacij, službene elektronske pošte, ne dostopamo do službenih spletnih strani, kjer je treba vnašati geslo, in si ne izmenjujemo potencialno spotakljivih fotografij na družabnih omrežjih. Če se tega ne držimo, kibernetskemu napadalcu na stežaj odpremo vrata do tako rekoč vseh podatkov, ki so na telefonu. To pa nikoli ni dobro. In to je še en argument, s katerim nas proizvajalci pametnih telefonov prisilijo, da vsaki dve ali tri leta kupimo nov telefon.
A čeprav se da na internetu najti poceni androidni telefon, ki je bil pred leti med premijci, kar pomeni, da ima še vedno razmeroma hiter procesor in dobro kamero, se postavlja vprašanje, ali so takšni telefoni sploh še varni.
Večina proizvajalcev androidnih telefonov po dveh ali treh letih neha dobavljati posodobitve operacijskega sistema.
Apple ponuja redne nadgradnje tudi za pet let stare iphone.
Na pametnih telefonih, ki so na trg prišli pred nekaj leti, tako tečejo zastarele različice operacijskega sistema android, ki nimajo najnovejših varnostnih popravkov in nadgradenj, s pomočjo katerih je telefon – in naši podatki – zaščiten pred nepooblaščenimi vdori in radovednimi očmi.
Kaj sploh je varnostni popravek?
Kadar koli hekerji odkrijejo novo luknjo v operacijskem sistemu telefona, jo avtorji programske opreme po navadi zakrpajo, in sicer tako, da naš telefon prejme varnostni popravek. Google, ki razvija najbolj razširjeni mobilni operacijski sistem na svetu android, vsak mesec izda paket varnostnih popravkov, ki ga najprej prejmejo njegovi telefoni pixel, nato pa ga po navadi z zamudo izdajo tudi preostali proizvajalci pametnih telefonov.
Proizvajalci nas silijo v nakup novega telefona po dveh, treh letih.
A ta podpora ni večna. Proizvajalcev androidnih telefonov je veliko in na vsakem aparatu je treba najprej testirati varnostni popravek, preden ga lahko izdajo za že prodane telefone. To pa vzame veliko časa in proizvajalcem se tega po nekaj letih ne splača in preprosto ne ljubi več početi. Google in proizvajalci telefonov tako čez čas enostavno ukinejo podporo za starejše aparate. To pomeni, da ti telefoni ne prejemajo več varnostnih popravkov in da ranljivosti, ki jih odkrijejo hekerji, ne bodo odpravljene. S tem pa so potencialno ogroženi podatki, ki so na telefonu, pa naj gre za elektronsko pošto, stike, bančne podatke itd.
Ali je moj telefon zastarel?
Ugotavljanje, ali telefon še prejema varnostne popravke, pa ni vedno tako enostavno. Za začetek to storimo tako, da gremo v Nastavitve do sekcije O telefonu, kjer preverimo, katero različico imamo naloženo in od kdaj so varnostni popravki za sistem android. Če nimamo ravno Googlovega pixla, obstajajo razlike tudi pri novejših (premijskih) telefonih. V času pisanja je imel predlanski huawei mate 20 pro naložen android 10 in popravke z datumom 1. marec 2020, letošnji samsung galaxy S20+ pa prav tako android 10, a z aktualnimi majskimi popravki. Pri cenejših telefonih popravki prihajajo s precej večjo zamudo.
Telefon je izpostavljen potencialnim hekerskim napadom.
Če nimamo nastavljenega samodejnega posodabljanja, to storimo ročno, a če nas telefon obvesti, da imamo najnovejšo verzijo androida, ki pa je bila naložena že pred več meseci ali leti, naš telefon ne velja več za varnega. In proizvajalci ukinitve podpore ne obešajo na veliki zvon. A nekako velja, da se to zgodi po dveh ali treh letih, kar pa je odvisno od proizvajalca do proizvajalca. Google, denimo, navaja, da objavlja varnostne popravke za androidne različice 8, 9 in 10 in da so njegovi pixli podprti vsaj tri leta, od drugih proizvajalcev pa da zahteva vsaj dveletno podporo. A starejši ko je model, redkeje prejema popravke in nadgradnje.
Aplikacije v trgovini play morda niso več kompatibilne.
Za primerjavo: Apple še vedno omogoča redne nadgradnje operacijskega sistema tudi za pet let stare telefone, saj ima zaprt ekosistem in enoten operacijski sistem za malo modelov telefonov. Najnovejši ios 13 je tako lahko naložen na iphonu 6S iz leta 2015. Pa tudi starejši modeli, kot je 5S (letnik 2013), še vedno prejemajo popravke starejšega iosa.
Kaj storiti?
Najlažje in najvarneje je kupiti nov pametni telefon. Ni pa tudi najceneje. In prav zaradi dolgotrajne podpore se dejansko izkaže, da Applov iphone dolgoročno gledano sploh ni tako pretirano drag. Applovi procesorji so že od nekdaj korak pred ostalimi in se lahko tudi po nekaj letih kosajo celo z mlajšo konkurenco, aplikacije so optimizirane do konca, Apple pa nadgradnje ponuja najmanj pet let.
Varnostni popravki prihajajo vse redkeje ali pa sploh ne.
Čeprav na splošno velja, da telefon, ni nima več uradne podpore, ni več varen, lahko lastniki starejših androidnih telefonov, ki nočejo ali ne morejo menjati telefona, storijo sledeče: najprej naj se prepričajo, ali imajo naložen zadnji možni operacijski sistem in varnostne popravke. Če so kupili rabljen telefon, ga naj najprej ponastavijo na tovarniče nastavitve. Aplikacije naj nalagajo le iz uradne Googlove trgovine play, in ne iz drugih virov, še posebno pa naj se izogibajo nameščanju aplikacij, kjer je treba s spletne strani prenesti datoteko APK. Te znajo biti okužene z zlonamernim programjem.
Proizvajalci nas silijo v nakup novega telefona po dveh, treh letih.
Svoje osebne podatke zaščitimo tudi tako, da jih enostavno ne vnašamo v telefon. Če imamo starejši telefon z zastarelim operacijskim sistemom, na njem nimamo bančnih aplikacij, službene elektronske pošte, ne dostopamo do službenih spletnih strani, kjer je treba vnašati geslo, in si ne izmenjujemo potencialno spotakljivih fotografij na družabnih omrežjih. Če se tega ne držimo, kibernetskemu napadalcu na stežaj odpremo vrata do tako rekoč vseh podatkov, ki so na telefonu. To pa nikoli ni dobro. In to je še en argument, s katerim nas proizvajalci pametnih telefonov prisilijo, da vsaki dve ali tri leta kupimo nov telefon.