Varni v virtualni trgovini
Število spletnih nakupov se je v teh tednih močno povečalo, le dostava je malce pešala; nakupovanje po spletu je popolnoma varno, če se držimo jasnih in preprostih pravil.
Odpri galerijo
Epidemija koronavirusa je močno spremenila naše nakupovalne navade. Obisk trgovine je postal skrbno planiran projekt z natančnim nakupovalnim seznamom, ki človeka pelje po najbolj optimalni poti skozi trgovino, da tam ja ne bi preživel več časa, kot je treba.
Spletni nakupi nas rešijo velikega dela tovrstnih nevšečnosti. Še največji problem v koronadobi je bila dostava, ki se je zavlekla na več kot teden, čeprav je Slovenija majhna dežela; naročil je bilo ogromno, dostavljavcev pa (pre)malo. Trgovci z živili so imeli na začetku kar veliko težav, hrano oziroma dostavo hrane pa je (bilo) treba naročati za več dni vnaprej, saj je bil naval na njihove spletne trgovine velikanski.
Ker je korona prinesla tudi nove oblike šolanja, smo se pri nas doma znašli v manjši zagati, saj so učitelji pri pripravi učnega gradiva predpostavljali, da imamo vsi doma tiskalnike. Pri nas smo se od pokojnega tiskalnika poslovili že pred časom in se popolnoma digitalizirali, tudi pri branju časopisov. In tako je prišel čas, ko je bilo treba naročiti tiskalnik in nehati težiti sosedu, ali »lahko samo nekaj sprinta«.
V mirnem in varnem okolju smo v času samoizolacije in dela od doma naročili tiskalnik, nekaj malega športne opreme, pa oblačila, sončna očala, kozmetiko in filtre za prezračevalno napravo (tudi sicer nakupujemo po spletu). Ker smo se držali pravil varnega nakupovanja na spletu, težav z naročanjem in plačilom ni bilo, je pa bilo treba malce potrpeti pri dostavi. Še posebno pri tiskalniku, ki ga je dostavljavcem uspelo dostaviti na napačen naslov. Na srečo smo ga dobili že naslednji dan, in to nedotaknjenega. Še dobro, sicer bi sledil postopek reklamacije in vse skupaj bi se še bolj zavleklo.
Sicer pa smo doživeli tako običajno brezkontaktno dostavo, ko te šofer prej pokliče in ti nato še pozvoni, da je blago pred durmi, pri čemer ni treba podpisovati prevzemnega lista, kot tisto popolnoma brezkontaktno, ko dobiš SMS-sporočilo, da je bila pošiljka dostavljena, paketek pa te že čaka nekje pred hišo.
Če se držimo nekaj jasnih pravil, je spletno nakupovanje oziroma plačevanje popolnoma varna reč. Za začetek je dobro na računalniku imeti nameščene vse varnostne popravke operacijskega sistema, zaščiten pa naj bo s požarnim zidom in protivirusnim programom. Če uporabljamo windows 10, je za vse to poskrbljeno (če seveda nismo česa izklopili). Če nakupujemo prek pametnega telefona, uporabimo aplikacijo trgovine.
Že vrabci na strehah čivkajo, da je varno kupovati le v preverjenih in uradnih spletnih trgovinah po varni oziroma šifrirani povezavi: njihov spletni naslov se ponavadi začne s https – črka s pomeni secure oziroma varno povezavo. Če s-ja ni, preprosto ne gremo nakupovat. Trgovca lahko preverimo na spletu, pri čemer si lahko ogledamo ocene in mnenja kupcev, včasih pa naletimo na kakšno povsem uradno opozorilo.
Ko se registriramo oziroma prijavimo v spletno trgovino, uporabimo močno geslo, ki bo znano le nam, vsebuje pa velike in male črke, ločila in številke. Gesla, kot so abcd1234 ali podobna zaporedja, so sicer še vedno precej razširjena, a popolnoma neprimerna. Osebnih in finančnih podatkov nikoli ne vpisujemo na neznane strani in jih ne pošiljamo po elektronski pošti.
Za plačevanje uporabimo plačilno ali kreditno kartico ali plačamo po sistemu paypal.
Kampanja evropske komisije #yourEUright oziroma Imaš prav se je lotila dejstva, da se večina potrošnikov (tudi slovenskih) zelo slabo zaveda svojih potrošniških pravic, ko se pojavijo kakršne koli težave ali spori pri nakupih. Samo 43 odstotkov Slovencev dobro pozna svoje potrošniške pravice: 19 odstotkov se jih na slab spletni nakup sploh ne pritoži, 56 odstotkov pa jih ne ukrepa, ker menijo, da bo reševanje težave predolgo trajalo. V Sloveniji se je kampanja osredotočila na turistične pakete, pravico do odstopa od pogodbe v 14 dneh pri spletnih nakupih ter popravilo ali zamenjavo izdelka.
Pametno je uporabljati dodatne varnostne standarde: v spletni trgovini si nastavimo dvojno avtentikacijo, pri čemer ob prijavi na telefon prejmemo SMS z enkratno kodo, ki jo nato vnesemo v spletno stran, pri plačevanju s karticami pa izkoristimo sistema visa secure ali mastercard ID check, ki po vnosu kartičnih podatkov zahtevata še naključno generirano kodo, ki jo prejmemo v esemesu.
Pa še na masko je treba misliti, si nadevati rokavice, razkuževati roke in voziček, da o kompliciranem postopku razpakiranja in razkuževanja ob vrnitvi domov niti ne govorimo.
Hiter nakup, počasnejša dostava
Spletni nakupi nas rešijo velikega dela tovrstnih nevšečnosti. Še največji problem v koronadobi je bila dostava, ki se je zavlekla na več kot teden, čeprav je Slovenija majhna dežela; naročil je bilo ogromno, dostavljavcev pa (pre)malo. Trgovci z živili so imeli na začetku kar veliko težav, hrano oziroma dostavo hrane pa je (bilo) treba naročati za več dni vnaprej, saj je bil naval na njihove spletne trgovine velikanski.
Število spletnih nakupov se je močno povečalo tudi drugod; največji spletni trgovec mimovrste.com je imel v tednih po zaprtju trgovin kar podvojeno število naročil, zaradi česar so se nekoliko podaljšali tudi dostavni časi, saj izdelkov ni bilo mogoče osebno prevzeti na prevzemnih mestih, za kar se sicer odloči kar polovica kupcev. Na srečo se je pri spletnih trgovcih vrnila možnost osebnega prevzema. Seveda gre za brezkontaktni prevzem blaga, kar pomeni, da je treba plačilo izvesti že prej, tako da ob prevzemu ni osebnega stika s prodajalcem oziroma je treba na prevzem priti z masko in rokavicami.
Ko paket zaide
Ker je korona prinesla tudi nove oblike šolanja, smo se pri nas doma znašli v manjši zagati, saj so učitelji pri pripravi učnega gradiva predpostavljali, da imamo vsi doma tiskalnike. Pri nas smo se od pokojnega tiskalnika poslovili že pred časom in se popolnoma digitalizirali, tudi pri branju časopisov. In tako je prišel čas, ko je bilo treba naročiti tiskalnik in nehati težiti sosedu, ali »lahko samo nekaj sprinta«.
V mirnem in varnem okolju smo v času samoizolacije in dela od doma naročili tiskalnik, nekaj malega športne opreme, pa oblačila, sončna očala, kozmetiko in filtre za prezračevalno napravo (tudi sicer nakupujemo po spletu). Ker smo se držali pravil varnega nakupovanja na spletu, težav z naročanjem in plačilom ni bilo, je pa bilo treba malce potrpeti pri dostavi. Še posebno pri tiskalniku, ki ga je dostavljavcem uspelo dostaviti na napačen naslov. Na srečo smo ga dobili že naslednji dan, in to nedotaknjenega. Še dobro, sicer bi sledil postopek reklamacije in vse skupaj bi se še bolj zavleklo.
Trgovca preprosto preverimo na spletu, pri čemer si lahko ogledamo tudi ocene in mnenja kupcev, včasih naletimo na uradno opozorilo.
Sicer pa smo doživeli tako običajno brezkontaktno dostavo, ko te šofer prej pokliče in ti nato še pozvoni, da je blago pred durmi, pri čemer ni treba podpisovati prevzemnega lista, kot tisto popolnoma brezkontaktno, ko dobiš SMS-sporočilo, da je bila pošiljka dostavljena, paketek pa te že čaka nekje pred hišo.
Močno geslo
Če se držimo nekaj jasnih pravil, je spletno nakupovanje oziroma plačevanje popolnoma varna reč. Za začetek je dobro na računalniku imeti nameščene vse varnostne popravke operacijskega sistema, zaščiten pa naj bo s požarnim zidom in protivirusnim programom. Če uporabljamo windows 10, je za vse to poskrbljeno (če seveda nismo česa izklopili). Če nakupujemo prek pametnega telefona, uporabimo aplikacijo trgovine.
Že vrabci na strehah čivkajo, da je varno kupovati le v preverjenih in uradnih spletnih trgovinah po varni oziroma šifrirani povezavi: njihov spletni naslov se ponavadi začne s https – črka s pomeni secure oziroma varno povezavo. Če s-ja ni, preprosto ne gremo nakupovat. Trgovca lahko preverimo na spletu, pri čemer si lahko ogledamo ocene in mnenja kupcev, včasih pa naletimo na kakšno povsem uradno opozorilo.
Ko se registriramo oziroma prijavimo v spletno trgovino, uporabimo močno geslo, ki bo znano le nam, vsebuje pa velike in male črke, ločila in številke. Gesla, kot so abcd1234 ali podobna zaporedja, so sicer še vedno precej razširjena, a popolnoma neprimerna. Osebnih in finančnih podatkov nikoli ne vpisujemo na neznane strani in jih ne pošiljamo po elektronski pošti.
Za plačevanje uporabimo plačilno ali kreditno kartico ali plačamo po sistemu paypal.
Kampanja evropske komisije #yourEUright oziroma Imaš prav se je lotila dejstva, da se večina potrošnikov (tudi slovenskih) zelo slabo zaveda svojih potrošniških pravic, ko se pojavijo kakršne koli težave ali spori pri nakupih. Samo 43 odstotkov Slovencev dobro pozna svoje potrošniške pravice: 19 odstotkov se jih na slab spletni nakup sploh ne pritoži, 56 odstotkov pa jih ne ukrepa, ker menijo, da bo reševanje težave predolgo trajalo. V Sloveniji se je kampanja osredotočila na turistične pakete, pravico do odstopa od pogodbe v 14 dneh pri spletnih nakupih ter popravilo ali zamenjavo izdelka.
Pametno je uporabljati dodatne varnostne standarde: v spletni trgovini si nastavimo dvojno avtentikacijo, pri čemer ob prijavi na telefon prejmemo SMS z enkratno kodo, ki jo nato vnesemo v spletno stran, pri plačevanju s karticami pa izkoristimo sistema visa secure ali mastercard ID check, ki po vnosu kartičnih podatkov zahtevata še naključno generirano kodo, ki jo prejmemo v esemesu.