PORODNIŠKI DOPUST
Zakaj je na porodniškem težje in bolj osamljeno, kot si mislite
Nekatere se počutijo ujetnice doma in si želijo odrasle družbe.
Odpri galerijo
Starša se za otroka skupaj odločita, a po dveh tednih, ko se izteče očetovski dopust, mati ostane sama, dobesedno z otrokom v naročju. FOTO: Shutterstock
Porodniški dopust se pogosto idealizira in povezuje s čarobnim časom, ki ga preživljate z novorojenim otrokom, a je za marsikatero mater vse prej kot to. Tako se je izpovedala tudi novinarka britanskega BBC Emma Barnett, ki je povila svojega prvega otroka. »Porodniški dopust je mnogo več kot sprehod v parku, čeprav to večina mater počne, da ostanejo približno normalne in da se otroci uspavajo. Vedno sem mislila, da je materinski dopust blaženo obdobje, še posebej to morda velja za tiste, ki smo na otroka čakale dolgo časa oziroma se za spočetje dolgo časa borile. Ne razumite me narobe, na porodniški dopust imam nekaj najdragocenejših spominov v življenju. Imela sem tudi veliko podpore najbližjih, a še vedno je bilo zelo naporno in na trenutke osamljeno.«
Da bi vsaj malo časa preživele v svetu odraslih, si matere po navadi najdejo družbo preostalih žensk v enakem položaju. Problem se pojavi, ko vsem ni do pogovora o dojenčkih, plenicah, njihovi pokakani ritki in pripravi kašic ... Nekako postanejo ujetnice doma in svojega dojenčka, kar je povsem normalno, saj novorojenček ne zna poskrbeti zase. Ironija je, pravi Emma, da nikoli nisi pravzaprav sam, čeprav si ves čas z ljubljenim otrokom. A to ni prava komunikacija, pogovori z dojenčkom so napolnjeni z elementi občasnega smeha in predvsem veliko joka. Jok otroka novopečene matere še toliko bolj vznemiri ob neprespanih nočeh. Nejevolja, potrtost, sitnoba se tako nadaljujeta iz dneva v dan. Emmo je pokonci držala misel na to, da ne bo več 24 ur na dan ujeta doma, ampak bo naposled odšla v službo.
»Spomnim se dneva, ko sem morala ves dan prenašati otroka, ga ujčkati in gugati, ker ni nehal jokati. Ni bil lačen, utrujen niti pokakan. Kar nisem ga uspela umiriti, pri tem pa me je v predelu trebuha bolelo še od carskega reza. Počutila sem se frustrirano, brezupno in povsem na tleh.« Navedla je tudi raziskavo, v kateri je sodelovalo 1000 mater: 27 odstotkov jih v materinstvu ni uživalo toliko, kot so pričakovale, da bodo, 47 odstotkov se jih je počutilo osamljeno, dve od petih sta pogrešali službo, ena od petih pa si je želela, da bi se porodniški dopust končal prej. Med njimi je bila tudi Emma, saj je del porodniškega dopusta prepustila možu, sama pa je odšla v službo.
Zavedati se morate, pravi Emma, da negativna čustva, ki jih doživljate med materinskim dopustom niso uperjene proti otroku. »V redu je reči, da ga imaš rad, pa tudi, da še ne ljubiš svojega novega življenja in da na trenutke hrepeniš po prejšnjem.«
Da bi vsaj malo časa preživele v svetu odraslih, si matere po navadi najdejo družbo preostalih žensk v enakem položaju. Problem se pojavi, ko vsem ni do pogovora o dojenčkih, plenicah, njihovi pokakani ritki in pripravi kašic ... Nekako postanejo ujetnice doma in svojega dojenčka, kar je povsem normalno, saj novorojenček ne zna poskrbeti zase. Ironija je, pravi Emma, da nikoli nisi pravzaprav sam, čeprav si ves čas z ljubljenim otrokom. A to ni prava komunikacija, pogovori z dojenčkom so napolnjeni z elementi občasnega smeha in predvsem veliko joka. Jok otroka novopečene matere še toliko bolj vznemiri ob neprespanih nočeh. Nejevolja, potrtost, sitnoba se tako nadaljujeta iz dneva v dan. Emmo je pokonci držala misel na to, da ne bo več 24 ur na dan ujeta doma, ampak bo naposled odšla v službo.
»Spomnim se dneva, ko sem morala ves dan prenašati otroka, ga ujčkati in gugati, ker ni nehal jokati. Ni bil lačen, utrujen niti pokakan. Kar nisem ga uspela umiriti, pri tem pa me je v predelu trebuha bolelo še od carskega reza. Počutila sem se frustrirano, brezupno in povsem na tleh.« Navedla je tudi raziskavo, v kateri je sodelovalo 1000 mater: 27 odstotkov jih v materinstvu ni uživalo toliko, kot so pričakovale, da bodo, 47 odstotkov se jih je počutilo osamljeno, dve od petih sta pogrešali službo, ena od petih pa si je želela, da bi se porodniški dopust končal prej. Med njimi je bila tudi Emma, saj je del porodniškega dopusta prepustila možu, sama pa je odšla v službo.
Zavedati se morate, pravi Emma, da negativna čustva, ki jih doživljate med materinskim dopustom niso uperjene proti otroku. »V redu je reči, da ga imaš rad, pa tudi, da še ne ljubiš svojega novega življenja in da na trenutke hrepeniš po prejšnjem.«
