Alojz Ihan o tem, koliko »težkih zim« zaradi covida je še pred nami

Priznani zdravnik in imunolog Alojz Ihan meni, da je pred nami verjetno zadnja težka zima zaradi covida 19. »Seveda obstajajo scenariji, ki lahko spremenijo virus do te mere, da se popolnoma izogne imunskemu odzivu, a je to malo verjetno,« je za hrvaško televizijo N1 povedal Ihan in dodal, da »evolucijski virologi trenutno vidijo največjo možnost nadaljnjega širjenja razvoja virusa v glavnem v dodatnem povečevanju okužb, čeprav, po drugi strani, mnogi prav tako verjamejo, da je delta različica dosegla svoj maksimum. Norice kot prototip največje mogoče okužbe so od dva- do trikrat bolj kužne od delte,« je pojasnil.

»Evolucijski virologi prav tako dvomijo, da bi bila sprememba virusa bila mogoča v tolikšni meri, da bi prebolevniki ali cepljeni začeli  zbolevati tako resno, kot da niso bili nikoli v stiku z virusom,« meni Ihan, a vseeno, kot pravi, obstaja vedno možnost novih zapletov. »Obstaja pa nekakšna tretja linija 'groze', ki opisuje možnost spremembe virusa na način, da se protitelesa predhodnih različic vežejo na novo različico in izzovejo resno sistemsko vnetje – fenomen ADE (Antibody-dependent enhancement). Tega so opazili pri sorodnih virusih sars, mers in nekaterih drugih. Lahko se pojavi med ponovno okužbo ali po cepljenju, ko že obstoječa protitelesa z virusi ustvarjajo imunološke komplekse in izzivajo močno vnetje, ki bi v nasprotju s covidom 19 vplivalo na osebe vseh starosti. Pri covidu 19 se je na vso srečo pokazalo, da prisotnosti ADE ni, tako ne po cepljenju kot tudi ne pri ponovni okužbi.  Seveda, kot rečeno, nekateri poudarjajo, da bi se ADE lahko zgodil z neko novo različico. Na primer, po teoriji je lambda različica blizu tega, ampak praksa za zdaj kaže, da k sreči deluje drugače.«

Ihan opozoril na primer 30-letnice, ki ni upoštevala stroke

Ihan je nasprotnik obveznega cepljenja. Pred prihodom cepiva je dejal, da obvezno cepljenje niti ne bo potrebno. Na vprašanje novinarja za N1, ali je v tem času spremenil mnenje o obveznem cepljenju zaradi nizke precepljenosti, je odgovoril, da je še vedno enakega mnenja. »Mi zdravniki še od Hipokrata dalje nismo silili ljudi na zdravljenje. Naša naloga je, da ljudem opišemo zdravstvene možnosti, ki so v nekem trenutku najboljše, in jim ponudimo pomoč. Pri tem moramo seveda spoštovati odločitev ljudi, tudi če je po našem mišljenju v njihovo škodo. In v tem primeru moramo ljudem tudi odprto povedati, za kaj so se odločili,« je dejal Ihan in spomnil na primer 30-letne pacientke, ki se je odločila za alternativno medicino.

Nedavno se je srečal z izvidom 30-letne pacientke, ki je pred dvema letoma prišla k njemu po nasvet o diagnozi malignega limfoma. »Imela je obliko limfoma, ki je 95-odstotno popolnoma in trajno ozdravljiv ob šestmesečni kemoterapiji. Rekel sem ji, da ima srečo v nesreči, ker obstajajo tudi limfomi, ki se jih ne da ozdraviti. Kljub mojim besedam se je odločila za alternativno dietno terapijo, kar ne bi bilo nič slabega, če ji to ne bi bil izgovor, da ji ni treba na onkološko zdravljenje,« se je spomnil Ihan.

»In zdaj po dveh letih umira brez možnosti zdravljenja, ker tudi, če bi ga želela, njeno telo tega ne bi bilo sposobno prenesti. Katastrofa, še vedno se občasno slabo počutim, ko pomislim, da je mlada ženska z eno odločitvijo nepotrebno končala svoje življenje. Kaj sem lahko storil? Opozoril njeno družino, da bi jo prisilili na zdravljenje? Tudi ne smem, ker je polnoletna in bi proti meni lahko vložila tožbo na sodišču, a dejstvo je, da se zaradi zaščite njene 'svobodne volje' lahko vsak trenutek znajde na pokopališču. Kot zdravnik seveda povem svoje mnenje, ljudje se odločijo, zdravniki pa to vzamemo kot dejstvo.«

Cepljenje stane bistveno manj od testiranja, ki velja le teden dni

Ihan je prepričan, da bi lahko že letos bolj normalno in odprto živeli, če bi se cepili v večjem številu. »Za boljši nadzor na epidemijo nam manjka pol milijona cepljenih. In za njihovo cepljenje bi kot družba plačali 20 milijonov evrov. Ker pa se teh pol milijona Slovencev ni cepilo, nas bo, poleg normalnega življenja, stalo še stotine milijonov evrov le za neposredne stroške dodatnih testiranj, zdravljenja, bolniških nadomestil ...« pojasnjuje Ihan. Dodaja pa: »Ali se sploh zavedamo, da celovito cepljenje stane manj od testiranja, ki velja le en teden?! In potem ljudje rečejo, da farmacije ne bodo podpirali s cepljenjem. Farmacija prejema desetkrat več denarja zaradi testiranja tistih, ki se ne želijo cepiti, cena cepiva je drobiž v primerjavi s stroški nepotrebnega nadaljevanja epidemije. Ob vseh nepotrebnih smrti, ki nas bodo katapultirale na sam vrh držav, ki nespretno nadzirajo epidemijo covida 19,« se jezi Ihan.