Ana Gros se vrača domov, končno bo lahko šla na kavico
Kapetanka slovenske rokometne reprezentance je dočakala konec stroge karantene v Franciji. Med premorom se posveča predvsem študiju.
Odpri galerijo
Če ne bi ene zadnjih tekem v tej nesrečni sezoni odigrala proti bivšemu klubu Krimu Mercatorju na Kodeljevem, bi imela naša najboljša rokometašica Ana Gros gotovo še malo več domotožja med osemtedenskim bivanjem v karanteni v francoskem Brestu. Ta se je zdaj končala, a ukrepi zaradi pandemije koronavirusa so še vedno strogi, 29-letna športnica naj bi se v petek vrnila v domovino, kjer bo lahko končno popila kavo na terasi enega od velenjskih lokalov.
»Čakali smo odločitev, ali bomo spet trenirali ali ne. Ker to še lep čas ne bo dovoljeno, so nam v klubu prižgali zeleno luč, da lahko gremo domov. Saj bi lahko šla že prej, ampak potem bi se lahko zgodilo, da bi padla odločitev o nadaljevanju treningov in bi se morala vrniti, zato sem raje počakala na ta 11. maj, ko se je uradno končala karantena. Kdaj naj bi se spet začeli treningi, ni znano. Tukaj v Franciji so ukrepi še vedno zelo strogi, načeloma naj bi se spet dobili v začetku julija in začeli priprave. Torej imamo še skoraj dva meseca premora. Se pa iz dneva v dan stvari spreminjajo, tudi v klubu nič ne vedo, ker je vse odvisno od države. Nič ne kaže, da bi lahko bili kmalu dovoljeni skupinski treningi v zaprtem prostoru,« je razmišljala Grosova in povedala, da je bila karantena v Franciji precej bolj striktna kot pri nas.
»Če si želel ven, si moral imeti papir, s katerim si dokazal, kdaj in zakaj si zapustil stanovanje. Ven si lahko šel samo za nakup hrane, k zdravniku ali v službo, če je bilo res treba. Za eno uro na dan si lahko šel tudi v naravo se rekreirat ali trenirat. Toda na posebni aplikaciji si moral izpolniti, kdaj greš in kam. Da so lahko preverili, ali si res bil samo eno uro. V Franciji je vse bolj strogo kot v Sloveniji, ker je tudi okužb in mrtvih veliko več. Restavracije in bari naj se ne bi odprli do julija,« je pojasnila levoroka strelka.
Med štirimi stenami ji ni bilo hudega: »Ni bilo krize, čas je kar hitro mineval. Veliko časa sem imela za študij, ker nisem imela več izgovorov. Trenirala sem, kolikor sem lahko. Nekaj uteži sem si prinesla iz klubskega fitnesa. Tekala sem, sicer pa kuhanje, čiščenje, pospravljanje. Klasika. Lažje je bilo tudi, ker je bil z mano fant.«
Njen načrt vrnitve je takšen: letalo Pariz-Frankfurt, Frankfurt-Zagreb, taksi do meje, kjer jo bo pričakal brat in jo odpeljal v Velenje. Potem jo načeloma čaka še teden karantene v Sloveniji. »Veselim se vrnitve, že kar nekaj časa nisem videla družine in prijateljev,« pove z 78 goli tretja najboljša strelka v tej sezoni lige prvakinj, ki si obeta, da bo z njo v Slovenijo čez čas prišel tudi fant, kubanski rokometaš, ki prav tako igra v Franciji.
EHF se je odločila, da bo sklepni turnir lige prvakinj v začetku septembra v Budimpešti. Če pred tem ne bo mogoče odigrati četrtfinala, v katerem bi se Brest merili z Rostov-Donom, bodo na F4 Brest, Metz, Gyor in Esbjerg. Z izjemo zadnjega trije klubi, za katere je igrala Grosova.
»To je še daleč, nihče ne ve, kdaj bomo sploh začeli z rokometom. Francoska liga naj bi se začela šele v sredini septembra. Torej če bi bil F4 v začetku septembra, bo to pomenilo, da bomo na vrhunec sezone prišle brez ene odigrane tekme razen kakšne prijateljske. Težko si predstavljam, kako bo to izgledalo. Za nas bi bilo boljše, če bi obveljal rezervni oktobrski termin,« je dejala Grosova.
Odločitev EHF, da vztraja pri četrtfinalnih tekmah, pripisuje favoriziranju Rostova: »Pri moških so odpovedali osmino finala in četrtfinale, ker bodo na F4 štirje velikani. Pri nas ima Rostov močan vpliv, ne nazadnje je pokrovitelj DELO ruska firma. Na nas je samo, da se čim bolje pripravimo in ga premagamo na igrišču, če bo treba. Je pa to tako daleč, da o tem skoraj ne razmišljam.«
Neigranje rokometa Grosove za razliko od mnogih kolegic in kolegov iz drugih držav ne bo kaj dosti udarilo po žepu. »Tukaj v Franciji imajo za športnike res vse lepo "pošlihtano". Vsi smo na programu chômage, to je delna brezposelnost, država jamči izplačilo vsem športnikom, tudi mojemu fantu, izplačilo 84 odstotkov pogodbe. Smo na plečih države, dokler spet ne začnemo trenirati, kar je veliko olajšanje za klub. V Franciji sploh ni mogoče rezati plač, kot je to pri nas in drugod,« je sistem razložila Grosova, kapetanka slovenske reprezentance.
Slednji se decembra na Danskem in Norveškem obeta peti zaporedni nastop na velikem tekmovanju. Kvalifikacije so namreč prekinili in odpovedali, Slovenke so dobile neposredno povabilo na euro. »Nekje sem prebrala, da prvenstva morda sploh ne bo, saj bi lahko prepoved javnih zbiranj veljala celo do naslednjega leta. To se seveda lahko obrne, daleč je še december. Je pa dobro, da smo uvrščene, to smo si tudi zaslužile.«
Zdaj se 186 cm visoka zunanja igralka ukvarja z bolj kratkoročnimi cilji. »Fino bo, ker bom lahko v Sloveniji šla vsaj na kavo, kar pogrešam že kake tri mesece. Učiti se moram veliko, ker imam junija izpite,« je načrte razkrila študentka Fakultete za turizem v Brežicah.
Preberite še:
Zmajevka Ana Gros para mreže, krilo ji lepo pristoji
Sladke skrbi navijačice številka ena
Ničesar ne obžaluje, uživa v trenutku, veseli se prihodnosti
Grosova doma deset let kasneje
Zmajevka Ana Gros para mreže, krilo ji lepo pristoji
Sladke skrbi navijačice številka ena
Ničesar ne obžaluje, uživa v trenutku, veseli se prihodnosti
Grosova doma deset let kasneje
»Čakali smo odločitev, ali bomo spet trenirali ali ne. Ker to še lep čas ne bo dovoljeno, so nam v klubu prižgali zeleno luč, da lahko gremo domov. Saj bi lahko šla že prej, ampak potem bi se lahko zgodilo, da bi padla odločitev o nadaljevanju treningov in bi se morala vrniti, zato sem raje počakala na ta 11. maj, ko se je uradno končala karantena. Kdaj naj bi se spet začeli treningi, ni znano. Tukaj v Franciji so ukrepi še vedno zelo strogi, načeloma naj bi se spet dobili v začetku julija in začeli priprave. Torej imamo še skoraj dva meseca premora. Se pa iz dneva v dan stvari spreminjajo, tudi v klubu nič ne vedo, ker je vse odvisno od države. Nič ne kaže, da bi lahko bili kmalu dovoljeni skupinski treningi v zaprtem prostoru,« je razmišljala Grosova in povedala, da je bila karantena v Franciji precej bolj striktna kot pri nas.
»Če si želel ven, si moral imeti papir, s katerim si dokazal, kdaj in zakaj si zapustil stanovanje. Ven si lahko šel samo za nakup hrane, k zdravniku ali v službo, če je bilo res treba. Za eno uro na dan si lahko šel tudi v naravo se rekreirat ali trenirat. Toda na posebni aplikaciji si moral izpolniti, kdaj greš in kam. Da so lahko preverili, ali si res bil samo eno uro. V Franciji je vse bolj strogo kot v Sloveniji, ker je tudi okužb in mrtvih veliko več. Restavracije in bari naj se ne bi odprli do julija,« je pojasnila levoroka strelka.
Med štirimi stenami ji ni bilo hudega: »Ni bilo krize, čas je kar hitro mineval. Veliko časa sem imela za študij, ker nisem imela več izgovorov. Trenirala sem, kolikor sem lahko. Nekaj uteži sem si prinesla iz klubskega fitnesa. Tekala sem, sicer pa kuhanje, čiščenje, pospravljanje. Klasika. Lažje je bilo tudi, ker je bil z mano fant.«
Njen načrt vrnitve je takšen: letalo Pariz-Frankfurt, Frankfurt-Zagreb, taksi do meje, kjer jo bo pričakal brat in jo odpeljal v Velenje. Potem jo načeloma čaka še teden karantene v Sloveniji. »Veselim se vrnitve, že kar nekaj časa nisem videla družine in prijateljev,« pove z 78 goli tretja najboljša strelka v tej sezoni lige prvakinj, ki si obeta, da bo z njo v Slovenijo čez čas prišel tudi fant, kubanski rokometaš, ki prav tako igra v Franciji.
EHF se je odločila, da bo sklepni turnir lige prvakinj v začetku septembra v Budimpešti. Če pred tem ne bo mogoče odigrati četrtfinala, v katerem bi se Brest merili z Rostov-Donom, bodo na F4 Brest, Metz, Gyor in Esbjerg. Z izjemo zadnjega trije klubi, za katere je igrala Grosova.
»To je še daleč, nihče ne ve, kdaj bomo sploh začeli z rokometom. Francoska liga naj bi se začela šele v sredini septembra. Torej če bi bil F4 v začetku septembra, bo to pomenilo, da bomo na vrhunec sezone prišle brez ene odigrane tekme razen kakšne prijateljske. Težko si predstavljam, kako bo to izgledalo. Za nas bi bilo boljše, če bi obveljal rezervni oktobrski termin,« je dejala Grosova.
Odločitev EHF, da vztraja pri četrtfinalnih tekmah, pripisuje favoriziranju Rostova: »Pri moških so odpovedali osmino finala in četrtfinale, ker bodo na F4 štirje velikani. Pri nas ima Rostov močan vpliv, ne nazadnje je pokrovitelj DELO ruska firma. Na nas je samo, da se čim bolje pripravimo in ga premagamo na igrišču, če bo treba. Je pa to tako daleč, da o tem skoraj ne razmišljam.«
Neigranje rokometa Grosove za razliko od mnogih kolegic in kolegov iz drugih držav ne bo kaj dosti udarilo po žepu. »Tukaj v Franciji imajo za športnike res vse lepo "pošlihtano". Vsi smo na programu chômage, to je delna brezposelnost, država jamči izplačilo vsem športnikom, tudi mojemu fantu, izplačilo 84 odstotkov pogodbe. Smo na plečih države, dokler spet ne začnemo trenirati, kar je veliko olajšanje za klub. V Franciji sploh ni mogoče rezati plač, kot je to pri nas in drugod,« je sistem razložila Grosova, kapetanka slovenske reprezentance.
Slednji se decembra na Danskem in Norveškem obeta peti zaporedni nastop na velikem tekmovanju. Kvalifikacije so namreč prekinili in odpovedali, Slovenke so dobile neposredno povabilo na euro. »Nekje sem prebrala, da prvenstva morda sploh ne bo, saj bi lahko prepoved javnih zbiranj veljala celo do naslednjega leta. To se seveda lahko obrne, daleč je še december. Je pa dobro, da smo uvrščene, to smo si tudi zaslužile.«
Zdaj se 186 cm visoka zunanja igralka ukvarja z bolj kratkoročnimi cilji. »Fino bo, ker bom lahko v Sloveniji šla vsaj na kavo, kar pogrešam že kake tri mesece. Učiti se moram veliko, ker imam junija izpite,« je načrte razkrila študentka Fakultete za turizem v Brežicah.