Analiza lige prvakov: Oblak in Iličić lahko napadeta tudi Kampla

Statistična analiza nogometne lige prvakov 2019/20 razkriva vnovično prevlado najboljših klubov in nogometašev ter najbogatejših ekip. Prvič v zgodovini lige prvakov, kakršno poznamo od zadnje reforme v letu 2003, med 16 najboljšimi ne bo klubov zunaj območja Italije, Francije, Anglije, Nemčije in Španije.

Predstavniki nogometno najšibkejših držav so se podali v misijo nemogoče že daljnega 25. junija, dva tedna pozneje je krenil na letošnjo evropsko pot tudi slovenski prvak Maribor. Štajerce je 13. avgusta ustavil norveški Rosenborg, ki je bil pozneje slabši od Dinama. Zagrebčani so bili del velike zgodbe o uspehu, del klubov, ki so v ligi prvakov 2019/20 odigrali 96 od 125 tekem, pri tem pa ponudili navijačem 308 golov oziroma 3,21 gola na tekmo.

Brez klubov iz Turčije, Švice, Ukrajine, Portugalske, ...

Na tej poti od 17. septembra do 11. decembra so gledalci videli popolno prevlado klubov iz nogometno najrazvitejših držav. V osmino finala – to tekmovalno sito je UEFA uvedla v sezoni 2003/04 – so napredovali po štirje španski in angleški klubi, po trije nemški in italijanski ter dva francoska kluba. V minuli sezoni sta denimo obogatila druščino predstavnika Portugalske in Nizozemske, še eno sezono prej klubi iz Turčije, Švice, Ukrajine in Portugalske, ... Osmina finala je zajela največ držav v sezoni 2015/16, ko so ob silah antante iskale svoj prostor pod soncem ekipe iz Rusije, Belgije, Nizozemske, Ukrajine in Portugalske. Ali drugače: v osmini finala bo igrala večina moštev z najdražjim igralskim kadrom na stari celini. V izločilnih bojih bo nastopilo prvih enajst klubov s te lestvice, ob njih pa tudi 13., 14. in 15. ekipa. Skupna vrednost kadra v ligi prvakov znaša 16,5 milijarde €, milijardo presegajo le ManCity, Real, Liverpool in Barcelona. Zunaj šestnajstih najbogatejših v Evropi kotirata le dva udeleženca ponedeljkovega žreba v Nyonu: Lyon (18.) in Atalanta (20.), ki sta nadomestila Inter (12.) in Leverkusen (16.).



V šestih kolih rednega dela LP se je potrdilo še nekaj: najboljši v ligi prvakov igrajo zavzeto do zadnjega sodnikovega žvižga. Največ golov je namreč padlo med 76. in 90. minuto (20,1 odstotka), najmanj pa med 1. in 15. ter 16. in 30. minuto (po 12,3 %). Oziroma nazorno: v prvi tretjini igre so zabili 24,7 % golov, med 31. in 60. minuto 31,8 %, v zadnjih pol ure pa 36,7 % vseh golov; v sodnikovih dodatkih obeh polčasov je padlo 6,8 % golov.

Ronaldo unovčil oddih Messija

Tudi v individualnih statističnih prvinah so na vrhu pričakovani obrazi: Robert Lewandowski je drugič zapovrstjo končal na vrhu strelcev po rednem delu LP, Ajaxov dragulj Hakim Ziyech je najboljši podajalec, tudi Miralem Pjanić, Ilkan Gündogan, Toni Kroos in Marco Verratti so večkrat preverjeni plejmejkerji in posledično oddajo največ žog (glej tabelo).



Real : Galatasaray 6:0 in Crvena zvezda : Bayern 0:6 sta najvišji zmagi v tej sezoni LP, največ golov je padlo v Londonu (Tottenham : Bayern 2:7, Chelsea : Ajax 4:4) in Salzburgu, kjer je nasedel Genk (6:2). Še nekaj za ljubitelje posesti žoge: Leverkusen je izgubil z Lokomotivom (1:2) kljub razmerju v posesti žoge 70:30 v njegovo korist, v gosteh pa z Atleticom (0:1), čeprav mu je trener Diego Simeone prepustil posest (43:57). Največ navijačev deli primerjava Cristiana Ronalda z Lionelom Messijem. Portugalec je izkoristil počitek Argentinca zavoljo ligaških derbijev (Sociedad, Real Madrid) in povečal prednost na večni lestvici v ligi prvakov na 14 golov (128:114).



Samir Handanović (Inter) je tudi brez Messijevih strelov dvakrat podpisal vdajo Barceloni, v igri za finale v Istanbulu ostajajo trije slovenski nogometaši: Jan Oblak, Josip Iličić in Kevin Kampl. Oblak in Iličić bosta napadala favorite iz drugega bobna, Kamplov Leipzig kotira v prvem. Možni tekmeci Atalante so PSG, Bayern, Liverpool, Leipzig, Valencia in Barcelona, možni tekmeci Atletica pa PSG, Bayern, Liverpool, Leipzig in ManCity. Leipzig bi se lahko meril s šesterico: Chelsea, Napoli, Atletico, Atalanta, Tottenham in Real.