Spremljamo dogajanje
AstraZeneca naj bi EU v drugem četrtletju dostavila pol manj cepiva
V članku povzemamo relevantne informacije o obvladovanju epidemije covida-19.
Odpri galerijo
FOTO: Leon Vidic/Delo
21.10 Irska podaljšuje ukrepe do aprila
Na Irskem bodo še vsaj do 5. aprila veljali najstrožji ukrepi za zajezitev novega koronavirusa, je danes sporočil premier Micheal Martin. Postopoma pa bodo prihodnji mesec začeli odpirati šole, je dodal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa. Število okužb v državi še naprej upada, vendar je britanska različica novega koronavirusa spremenila situacijo, je povedal Martin. Trenutno britanska različica predstavlja okoli 90 odstotkov novih okužb. Irska je v letošnje leto stopila z visokim porastom novih okužb, ki jih povezujejo z delno sprostitvijo ukrepov med prazniki. Od takrat pa se razmere umirjajo. V prvih dveh tednih februarja so na 100.000 prebivalcev potrdili skoraj 270 novih okužb.
20.45 Nizozemska le rahlo sprostila ukrepe
Nizozemska se je odločila, da bo v luči bolj nalezljivih različic novega koronavirusa le rahlo sprostila ukrepe za zajezitev virusa. V veljavi pa med drugim ostaja policijska ura, je sporočil nizozemski premier Mark Rutte. Na Nizozemskem bodo od 2. marca znova odprti frizerski, kozmetični in masažni saloni, poročajo tuje tiskovne agencije. Nizozemski premier pa je posvaril, da je tretji val epidemije neizogiben. Od sredine decembra na Nizozemskem veljajo strogi ukrepi za zajezitev novega koronavirusa. Od 23. januarja pa je v veljavi tudi policijska ura, proti kateri so sprva potekali nasilni protesti. Ta ukrep so podaljšali do 15. marca. V zadnjih sedmih dneh so potrdili okoli 30.000 novih okužb z novim koronavirusom, kar je 19 odstotkov več kot pred enim tednom, piše nemška tiskovna agencija dpa.
20.20 Na Madžarskem pričenjajo z uporabo kitajskega cepiva
Na Madžarskem bodo v sredo začeli množično cepljenje proti covidu-19 s cepivom kitajskega proizvajalca Sinopharm, je po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočila vlada v Budimpešti. Madžarska bo tako prva članica EU, ki bo v boju proti pandemiji začela uporabljati kitajsko cepivo, ki sicer nima dovoljenja Evropske agencije za zdravila (Ema) za uporabo v uniji.
Na Madžarskem že zdaj ob treh v EU potrjenih cepivih - Pfizer/BioNTech, Moderna in AstraZeneca - uporabljajo tudi rusko cepivo Sputnik V, ki prav tako v EU še ni odobreno. Vlada premierja Viktorja Orbana je januarja sporočila, da je s Sinopharmom dosegla dogovor o nabavi pet milijonov odmerkov cepiva. Prvih 550.000 odmerkov je v Budimpešto prispelo prejšnji teden.
20.10 AstraZeneca naj bi EU v drugem četrtletju dostavila pol manj cepiva
Britansko-švedska družba AstraZeneca pričakuje, da bo v drugem četrtletju Evropski uniji dostavila manj kot polovico cepiva proti covidu-19, ki ga je povezava naročila v okviru dogovora. EU naj bi tako v drugem četrtletju dostavila manj kot 90 milijonov odmerkov cepiva. Predstavnik EU, ki sodeluje v pogovorih z AstraZeneco, je povedal, da je družba obvestila EU, da bo v drugem četrtletju dostavila manj kot 90 milijonov odmerkov cepiva. Glede na pogodbo med EU in družbo bi morala povezava dobiti v drugem četrtletju 180 milijonov odmerkov, poroča tiskovna agencija Reuters na spletni strani. AstraZeneca že v prvem četrtletju ni izpolnila pričakovane kvote cepiv, s tem pa se EU oddaljuje od svojih ciljev, da bodo do poletja cepili 70 odstotkov odraslih.
Predstavnik EU je za Reuters potrdil, da je AstraZeneca nameravala v prvem četrtletju dostaviti 40 milijonov odmerkov, EU pa je pričakovala 90 milijonov odmerkov. Takrat so v družbi krivdo pripisali težavam v proizvodnji. Skupno bi tako AstraZeneca do konca junija priskrbela okoli 130 milijonov odmerkov cepiva, kar je precej manj od dogovorjenih 300 milijonov. EU se sooča z zamudami tudi pri dobavi cepiv proti covidu-19 podjetij Pfizer in Moderna.
20.00 Evropska komisija poziva članice naj se pripravijo na cepljenje
Evropska komisija poziva članice EU, naj se dobro pripravijo na cepljenje v drugem četrtletju, ko bo na voljo 300 milijonov odmerkov cepiva proti novemu koronavirusu. To je velik zalogaj, ki bo terjal dobro organiziranost, je poudaril podpredsednik komisije Maroš Šefčovič po zasedanju ministrov EU za evropske zadeve. V EU se torej nadejajo, da bo od aprila do konca junija na voljo 300 milijonov odmerkov cepiv Pfizerja in BioNTecha, Moderne ter AstraZenece, kar je dovolj za cepljenje tretjine prebivalcev. Ob upoštevanju cepiva podjetja Janssen Pharmaceutica, ki še ni odobreno, se lahko ta količina še poveča.
Je pa bilo v minulih tednih že večkrat slišati opozorila, da se je treba logistično dobro pripraviti na tolikšno količino odmerkov cepiv. Na to je na primer pred dnevi opozoril predsednik inštituta za ekonomska raziskovanja ifo Clemens Fuest. Pred vrhom EU ta konec tedna sta danes na zasedanju ministrov za evropske zadeve odmevali še dve temi, ki delita članice in dvigata veliko prahu. Prva je potrdilo o cepljenju, druga pa ostri ukrepi na mejah, ki jih sprejemajo nekatere države za zajezitev različic virusa.
18.50 Španija podaljušuje prepoved prihodov iz nekaterih držav
Španija je danes podaljšala prepoved prihodov iz Velike Britanije, Brazilije in Južne Afrike do 16. marca, da bi se tako obranila pred širjenjem bolj nalezljivih različic novega koronavirusa, ki so prisotne v teh državah. V Španijo lahko na letih iz teh držav trenutno pridejo le državljani in rezidenti, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Omejitev prihodov iz Velike Britanije so uvedli konec decembra zaradi širjenja bolj nalezljive različice novega koronavirusa. Prepoved prihodov iz Brazilije in Južne Afrike pa so uvedli 3. februarja. Prejšnji teden je Španija uvedla tudi obvezno desetdnevno karanteno za vse, ki pridejo iz Južne Afrike ali Brazilije. To lahko skrajšajo na sedem dni ob predložitvi negativnega testa. Tudi številne druge evropske države so uvedle prepovedi prihodov iz omenjenih držav, ker se bojijo novih različic virusa.
17.50 Škotska vlada za postopno sproščanje ukrepov
Škotska vlada za razliko od britanskega ministrskega predsednika Borisa Johnsona zagovarja previdno sproščanje ukrepov za zajezitev okužb z novim koronavirusom. Trenutno obstajajo zgolj omejene možnosti za sproščanje ukrepov, je danes v škotskem parlamentu dejala škotska premierka Nicola Sturgeon. Ob tem je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa napovedala, da bodo v prihodnjih dveh mesecih nekatere omejitve odpravili v treh korakih. Od 15. marca naj bi se tako v šole vrnili vsi osnovnošolci ter nekateri dijaki. Na prostem bo ponovno dovoljeno srečanje štirih ljudi iz dveh gospodinjstev. Naslednji korak naj bi sledil 5. aprila, ko naj bi sprostili omejitve pri odhodih z doma, vrata pa naj bi odprle nekatere trgovine. 26. aprila naj bi sledilo nadaljnje sproščanje. Škotska vlada naj bi sredi marca napovedala svoje nadaljnje ukrepe.
17.33 V Stockholmu svetujejo prebivalcem, naj nosijo maske
Oblasti v Stockholmu so danes prebivalcem svetovale, naj nosijo zaščitne maske. V luči porasta okužb z novim koronavirusom priporočajo nošenje mask na javnem prevozu in v nekaterih prostorih, poroča nemška tiskovna agencija Dpa. »Želimo si, da ljudje nosijo maske na javnem prevozu ves dan,« je povedala regionalna zdravnica za nadzorovanje okužb Maria Rotzen Ostlund. To priporočajo tudi v nekaterih prostorih, kot so frizerski saloni, lekarne in trgovine z živili, po potrebi tudi na delovnih mestih. Priporočilo je stopilo v veljavo nemudoma in bo veljalo do 22. marca. Švedska je ubrala drugačno pot v pandemiji covida-19, saj je namesto na ukrepih skušala ljudem priporočati, kako ravnati. Liberalno politiko so pospremile višje številke okužb in smrti v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami. Po vrhuncu v decembru so se razmere začele umirjati, vendar ostaja epidemiološka slika slaba.
17.15 Italija želi zagnati lastno proizvodnjo cepiv
Nova italijanska vlada pod vodstvom Maria Draghia si prizadeva okrepiti cepljenje proti covidu-19. Razmišlja tudi o možnostih lastne proizvodnje cepiva. Predsednik italijanske farmacevtske zbornice Massimo Scaccabarozzi je za današnji časnik La Stampa ocenil, da so italijanska podjetja načeloma sposobna za proizvodnjo cepiv, a bo potrebnih v najboljšem primeru najmanj štiri do šest mesecev, da bi prva cepiva tudi proizvedli, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Scaccabarozzi naj bi se o tem v četrtek pogovarjal z ministrom za gospodarski razvoj Giancarlom Giorgettijem. V Italiji z okoli 60 milijoni prebivalcev so doslej proti covidu-19 cepili približno 3,6 milijona ljudi. Od začetka epidemije je v državi umrlo več kot 95.000 covidnih bolnikov.
17.00 Na Severnem Irskem potrdili južnoafriško različico
Na Severnem Irskem so potrdili tri primere okužbe z južnoafriško različico novega koronavirusa. Tamkajšnje zdravstvene oblasti ocenjujejo, da je tveganje, da se bo ta različica virusa širila naprej, trenutno majhno. Severnoirski minister za zdravje Robin Swann je spomnil, da je pred časom jasno povedal, da je potrditev primera južnoafriške različice virusa na Severnem Irskem neizogibna. V Združenem kraljestvu so prvi primer južnoafriške različice novega koronavirusa potrdili v Angliji konec decembra. Na Škotskem so pet primerov potrdili v začetku februarja. V Walesu so 8. februarja potrdili 13 primerov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
15.15 Ukrajina dobila prva cepiva
Po več zamudah je Ukrajina danes prejela prvo pošiljko cepiva proti covidu-19. Letalo s pol milijona odmerki cepiva družbe AstraZeneca, ki ga je proizvedel indijski Serum Institute, je danes pristalo v Kijevu. S cepljenjem nameravajo začeti, takoj ko bo to možno, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V okviru petstopenjskega načrta cepljenja bodo najprej z mobilnimi enotami cepili okoli 367.000 ljudi iz prioritetne skupine. Med njimi so zdravstveni delavci, ki so v stiku s covidnimi bolniki, ter ranljive skupine, to so starejši od 60 let in tisti s kroničnimi boleznimi. Sprva so nameravali začeti kampanjo cepljenja v sredini februarja, vendar je zamujala dostava cepiva. Ukrajina pričakuje še osem milijon odmerkov, ki jih pripada v okviru programa za pravično deljenje cepiva Covax. Država pa si je uspela zagotoviti še skupno 17 milijonov odmerkov cepiva Novavaxa in AstraZeneca. V Ukrajini so doslej potrdili več kot 1,3 milijona okužb z novim koronavirusom, za posledicami okužbe pa je umrlo več kot 25.000 ljudi.
14.40 Poštna sindikata dosegla zmago
Pošta Slovenije je z obema reprezentativnima sindikatoma v podjetju, Sindikatom poštnih delavcev in Sindikatom delavcev prometa in zvez, podpisala dogovor o izredni denarni pomoči v višini desetih odstotkov kot razliko do stoodstotnega nadomestila plače za čas izolacije ob obolenju s covidom-19, so danes sporočili iz omenjenega podjetja. Ker je izvor okužbe s koronavirusom praktično nedokazljiv, njihovi zaposleni pa imajo zaradi narave svojega dela večje število stikov s strankami, so se s predstavniki obeh sindikatov dogovorili za sistemsko rešitev na ravni podjetja. Ta bo vsem zaposlenim za čas izolacije, ne glede na to, kje so se okužili, zagotovila primerljiv dohodek, kot če bi delali.
Od začetka letošnjega leta do konca aprila bodo v skladu z dogovorom zaposlenim na Pošti Slovenije in v Invalidskem podjetju Pošte Slovenije, ki bodo v tem času zboleli za covidom-19 in jim bo s strani pristojnih organov odrejena izolacija, izplačali izredno denarno pomoč. Na ta način bodo na ravni podjetja omilili posledice epidemije za vse zaposlene, ob tem pa se bodo poslovodstvo in sindikata še naprej zavzemali, da bi bila problematika rešena tudi v protikoronski zakonodaji, ki ureja zajezitev posledic epidemije. K stoodstotnemu poplačilu zaposlenih je konec leta pozval Sindikat poštnih delavcev. Takrat so zagrozili, da če jim vlada in uprava podjetja ne bosta prisluhnila, bodo delavce pozvali k varnemu opravljanju dela, to pa bi pomenilo tudi prenehanje kontaktnega vročanja pisem in pošiljk.
14.04 Nemčija podaljšuje nadzor meje s Češko in Tirolsko
Nemčija bo za osem dni podaljšala nadzor meje na mejnih prehodih s Češko in avstrijsko deželo Tirolsko. Ob tem zavračajo kritiko Bruslja, da gre za nesorazmeren ukrep, saj da nove, bolj nalezljive različice novega koronavirusa predstavljajo resno grožnjo državi. Tiskovni predstavnik nemškega notranjega ministrstva Steve Alter je danes potrdil, da bodo nadzor meje podaljšali do 3. marca. Poudaril je, da notranji minister Horst Seehofer podpira podaljšanje nadzora, se je pa želel o tem uskladiti tudi z obmejnima nemškima deželama Bavarsko in Saško ter drugimi člani vlade.
Nemčija je Češko, Slovaško in avstrijsko deželo Tirolska 14. februarja razglasila za območja z novimi bolj nalezljivimi različicami novega koronavirusa. V Nemčijo lahko od tam vstopajo le nemški državljani ali tisti s prebivališčem oz. dovoljenjem za bivanje v Nemčiji. Izjeme veljajo le za medicinsko osebje, voznike tovornih vozil in drugo osebje v mednarodnem transportu blaga. A tudi oni se morajo ob prehodu meje obvezno registrirati in pokazati negativen izvid testa na okužbo s koronavirusom, ki ni starejši od 48 ur. Sprva so nadzor uvedli za deset dni.
13.19 V Avstriji znova več kot 1700 novih okužb s koronavirusom dnevno
Okužbe z novim koronavirusom se v Avstriji znova občutno hitreje širijo. V minulih 24 urah so tako v državi zabeležili 1727 novih primerov, medtem ko so jih v preteklem tednu v povprečju potrdili 1747 dnevno. Obenem se povečuje tudi število bolnikov s covidom-19, ki potrebujejo intenzivno nego. Kot poroča avstrijska tiskovna agencija APA, ki navaja podatke ministrstev za zdravje in notranje zadeve, je sedemdnevna incidenca na 100.000 prebivalcev v državi znova narasla in znaša 137,4. Največ novih okužb so sicer v ponedeljek potrdili v Spodnji Avstriji - 483, sledi Dunaj s 348, nato pa avstrijska Štajerska z 230.
Število obolelih s covidom-19 na intenzivnih oddelkih avstrijskih bolnišnic je medtem za pet odstotkov višje kot prejšnji teden. Bolnišnično oskrbo trenutno potrebuje 1362 bolnikov, 53 več kot v ponedeljek, od tega jih je 271 na intenzivni negi, kar je 13 več kot minuli teden. 37 bolnikov je v minulih 24 urah umrlo zaradi covida-19.
V severni sosedi se sicer že nekaj časa širi britanska različica novega koronavirusa, predvsem na Tirolskem pa skrbi tudi širjenje južnoafriške različice. V deželi Salzburg zdaj poročajo tudi o sumu na brazilsko različico, ki pa ga morajo še dokončno potrditi ali ovreči. Kot danes poroča APA, Slovenija kljub temu že deset dni postopoma rahlja nadzor na svojih mejah z Avstrijo, Italijo in Madžarsko - za razliko od številnih drugih evropskih držav, ki ta nadzor spričo širjenja novih različic virusa še dodatno krepijo.
Čeprav ob prihodu v Slovenijo načeloma še vedno velja obveznost ali negativnega testa na novi koronavirus ali karantene, pa stalnih mejnih kontrol na slovenski strani meje ni več, izvajajo se le še naključne. Poleg tega je po novem dovoljeno prehajanje meje na vseh mejnih prehodih, tudi manjših.
Za APA so na slovenskem notranjem ministrstvu v zvezi s tem pojasnili, da strah, da bi se k nam iz tujine razširile nove različice koronavirusa, trenutno »ni v glavnem fokusu«. Epidemiološka slika je namreč v vseh sosednjih državah boljša kot v Sloveniji, poleg tega pa so te države same že sprejele ukrepe za zajezitev širjenja novih različic, kot na primer Avstrija na Tirolskem.
12.03 Na Hrvaškem 343 novih okužb z novim koronavirusom
Na Hrvaškem so v minulih 24 urah po 6879 testih potrdili 343 okužb z novim koronavirusom. Umrlo je 13 bolnikov s covidom-19, je danes objavil hrvaški štab civilne zaščite. Kljub rahlemu porastu dnevnega števila okužb na Hrvaškem 1. marca pričakujejo dodatno sprostitev ukrepov. V minulih 24 urah je bilo v primorsko-goranski županiji 30 novih okužb, v istrski županiji pa tri.
Na Hrvaškem je trenutno 2201 aktivih primerov okužbe. V bolnišnicah se zdravi 786 bolnikov s covidom-19, pomoč medicinskih ventilatorjev pa potrebuje 67 ljudi. Proti covidu-19 so doslej na Hrvaškem cepili več kot 110.000 ljudi, med njimi skoraj 60.000 z dvema odmerkoma. V Zagrebu so v ponedeljek začeli cepiti starejše kot 65 let in kronične bolnike. Pred zdravstvenimi ustanovami, v katerih so organizirali cepljenje, je danes od zgodnjih dopoldanskih ur videti dolge vrste, v katerih je tudi po več sto ljudi, poročajo hrvaški mediji.
Na Hrvaškem tudi ugibajo, da bodo s 1. marcem dodatno sprostili ukrepe, če se epidemiološka slika v naslednjih nekaj dneh ne bo bistveno poslabšala. Tako naj bi od naslednjega ponedeljka dovolili obratovanje gostinskih teras. Domnevno naj bi omogočili tudi sejme na prostem ter športne aktivnosti za otroke v dvoranah. Napoved omilitve ukrepov je pričakovati na četrtkovi seji hrvaške vlade.
11.08 Na Portugalskem želijo imeti poleti cepljenih 70 odstotkov prebivalcev
Na Portugalskem želijo imeti poleti proti covidu-19 cepljenih 70 odstotkov prebivalcev, je v ponedeljek sporočila ministrica za zdravje Marta Temido. Do zdaj je v desetmilijonski Portugalski prvi odmerek cepiva dobilo okoli 294.000 ljudi, oba pa 106.000. Koordinator nacionalnega programa za cepljenje Henrique Gouveia e Melo je dejal, da bi imunost lahko dosegli avgusta ali v začetku septembra, če bo na voljo dovolj cepiva. Kot je dodal, bodo program cepljenja pospešili v drugem četrtletju leta, ko naj bi cepili 100.000 ljudi na dan. Trenutno jih povprečno 22.000. Potem ko je imela Portugalska januarja eno najvišjih stopenj okužb z novim koronavirusom na svetu, je število novih primerov zadnji teden upadlo za več kot 50 odstotkov na okoli 2100 na dan. Zdravstvene oblasti so v ponedeljek sporočile, da je v preteklih 24 urah za covidom-19 umrlo 61 bolnikov, potrdili pa so 549 novih primerov okužbe, kar je najmanj od začetka lanskega oktobra.
10.03 V ponedeljek potrdili 899 novih okužb s koronavirusom
Po podatkih sledilnika za covid-19 so v ponedeljek v Sloveniji opravili 4.369 PCR testov in 35.320 hitrih antigenskih testov ter potrdili 899 novih okužb. Delež pozitivnih na PCR testih je bil 20,6-odstoten. Skupno število aktivnih primerov znaša 11.593. 7-dnevno povprečje okuženih je v ponedeljek znašalo 771,3.
Umrlo je osem oseb, je vlada sporočila na tvitterju. V bolnišnicah se je v ponedeljek zdravilo 567 oseb, intenzivno nego pa je potrebovalo 107 bolnikov. 7-dnevno povprečje okuženih je v ponedeljek znašalo 767.
9.46 V Afganistanu začetek cepljenja proti covidu-19
V Afganistanu se je danes začela kampanja cepljenja proti covidu-19, v okviru katere nameravajo cepiti več 100.000 ljudi. Cepljenje se je začelo, čeprav državo skoraj vsak dan pretresajo napadi upornikov. Prva je odmerek cepiva dobila znana novinarka Anisa Šahid, nato pa so se cepili zdravnik in dva pripadnika varnostnih sil, poročajo tuje tiskovne agencije.
Slovesnosti ob začetku kampanje cepljenja se je udeležil tudi afganistanski predsednik Ašraf Gani. Afganistan je v začetku meseca od Indije prejel 500.000 odmerkov cepiva AstraZenece. V deželi pod Hindukušem so do zdaj po uradnih podatkih potrdili le 55.600 primerov okužbe z novim koronavirusom, za covidom-19 je umrlo 2430 ljudi, vendar strokovnjaki domnevajo, da je epidemija državo prizadela precej huje. Sledenje virusu je namreč oteženo zaradi omejenega testiranja in v vojni razsutega zdravstvenega sistema. V študiji, ki jo je avgusta lani objavilo afganistansko ministrstvo za zdravje, so ocenili, da se je z virusom okužilo do deset milijonov oz. skoraj tretjina prebivalstva.
Afganistan, zlasti prestolnico Kabul in druga urbana središča, v zadnjem času pretresajo skoraj vsakodnevni napadi, čeprav med vlado in talibani potekajo mirovna pogajanja. Konflikt se je znova zaostril lani jeseni. Po podatkih ZN je bil lanski november za civiliste najbolj krvav mesec, odkar spremljajo podatke. Na splošno se je sicer v letu 2020 število civilnih žrtev konflikta zmanjšalo v primerjavi z letom prej. ZN so lani zabeležili 3035 civilnih žrtev, kar je 15 odstotkov manj kot leta 2019, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
9.18 Študiji: Cepiva po prvem odmerku zmanjšajo možnost za okužbo in hospitalizacijo zaradi koronavirusa
Cepiva že po prvem odmerku zmanjšajo možnost za okužbo z novim koronavirusom in hospitalizacijo zaradi covida-19, sta pokazali dve študiji, izvedeni v Združenem kraljestvu. Avtorji študij in pristojne britanske oblasti so te ugotovitve označili za zelo spodbudne. Analiza angleškega urada za javno zdravje je pokazala, da cepivo, ki sta ga razvila ameriški Pfizer in nemški BioNTech, po prvem odmerku tveganje za okužbo s koronavirusom zmanjša za 70 odstotkov. Po drugem odmerku pa je tveganje manjše za 85 odstotkov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ugotovili so še, da pri cepljenih ljudeh, ki se okužijo, obstaja veliko manjša verjetnost, da bodo umrli ali da bodo morali v bolnišnico. Pri tistih, ki so prejeli odmerek Pfizer/BioNTechovega cepiva, se je možnost za hospitalizacijo ali smrt zaradi covida-19 zmanjšala za več kot 75 odstotkov.
»To ključno poročilo kaže, da cepiva delujejo. Zelo spodbudno je videti dokaze, da Pfizerjevo cepivo ponuja visoko stopnjo zaščite pred koronavirusom,« je dejal britanski minister za zdravje Matt Hancock.
Študija, izvedena na Škotskem, pa je medtem pokazala da cepivi, ki sta ju proizvedla Pfizer in BioNTech ter AstraZeneca in oxfordska univerza, po prvem odmerku zmanjšata tveganje za hospitalizacijo zaradi covida-19. Do četrtega tedna po cepljenju s prvim odmerkom Pfizerjevega cepiva se tveganje zmanjša za do 85 odstotkov. Pri AstraZenecinem cepivu pa to zmanjšanje znaša 94 odstotkov, ugotavlja študija pod vodstvom univerze v Edinburghu. Ob upoštevanju podatkov za obe cepivi se je pri ljudeh, starih 80 let in več, tveganje za hospitalizacijo v četrtem tednu po cepljenju zmanjšalo za 81 odstotkov. Uporabili so podatke o bolnikih, s čimer so sledili epidemiji, in poteku cepljenja v realnem času med 8. decembrom in 15. februarjem. Podatki so vključevali celotno prebivalstvo Škotske, ki ima 5,4 milijona prebivalcev. V obravnavanem obdobju je cepivo prejelo 21 odstotkov prebivalcev. 650.000 ljudi na Škotskem je prejelo Pfizerjevo cepivo, 490.000 pa AstraZenecino. To je prva študija, ki proučuje učinek cepljenja pri preprečevanju hudih oblik bolezni covid-19, zaradi katere je potrebna hospitalizacija, za celotno državo. Avtorji študije so pojasnili, da je te podatke mogoče uporabiti tudi za druge države, ki cepijo s tema dvema cepivoma. Združeno kraljestvo je ena najhuje prizadetih držav v pandemiji covida-19. Tam je doslej za covidom umrlo že več kot 120.700 ljudi. Bila je sicer tudi prva država, ki je decembra lani začela množično cepljenje proti tej bolezni. Doslej je vsaj prvi odmerek cepiva prejelo več kot 17 milijonov ljudi, tj. tretjina odraslega prebivalstva Združenega kraljestva.
6.42 Število smrtnih žrtev s covidom-19 je v ZDA preseglo pol milijona
V ZDA je število umrlih s koronavirusom preseglo 500.000. Kljub temu, da se povprečno dnevno število na novo okuženih zmanjšuje, še vedno beležijo 1500 do 3500 smrtnih primerov na dan. Dobro leto po tem, ko so zabeležili prvi primer okužbe, se je čez Lužo okužilo že več kot 28 milijonov ljudi, kar ZDA uvršča na prvo mesto tako po številu okuženih kot tudi po številu umrlih. Strokovnjaki ostajajo zaskrbljeni tudi zaradi novih različic virusa, ki se širijo po državi. V ponedeljek je bilo novih okužb 56.500, smrtnih primerov pa 1250. To je velik padec v primerjavi z januarjem, ko je bilo okužb na dan po 200.000, smrtnih primerov pa celo do 4000.
Računajo, da bo k izboljšanju stanja doprinesla vse večja precepljenost ljudi, uporaba mask in upoštevanje varnostne razdalje. Po poročanju Washington Posta je prvi odmerek cepiva prejelo približno 13 odstotkov prebivalstva, kar je 43 milijonov ljudi. Do konca julija naj bi bilo Američanom na voljo 300 milijonov odmerkov cepiva. Ameriški predsednik Joe Biden je sinoči ob soprogi Jill, podpredsednici Kamali Harris in njenim soprogom neslavno številko zaznamoval z minuto molka v Beli hiši, v spomin na mrtve pa je ukazal spustiti zastave po ZDA na pol droga za pet dni. Po govoru se je udeležil slovesnosti prižiganja sveč v spomin na umrle pred Belo hišo. Prižgali so jih 500 in vsaka je simbolizirala 1000 izgubljenih življenj.
Covid-19 je doslej zahteval v ZDA toliko mrtvih, kot druga svetovna vojna, korejska in vietnamska vojna skupaj. Podobno, kot če bi se na vsake pol leta zgodil nov 11. september 2001, ko je v terorističnih napadih na ZDA umrlo skoraj 3000 ljudi.
Takrat so bili Američani poenoteni, danes pa so razdeljeni kot nazadnje pred državljansko vojno. Velik del podpornikov nekdanjega predsednika Donalda Trumpa še vedno ne jemlje resno pandemije in ne ukrepov proti njej.
Na Irskem bodo še vsaj do 5. aprila veljali najstrožji ukrepi za zajezitev novega koronavirusa, je danes sporočil premier Micheal Martin. Postopoma pa bodo prihodnji mesec začeli odpirati šole, je dodal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa. Število okužb v državi še naprej upada, vendar je britanska različica novega koronavirusa spremenila situacijo, je povedal Martin. Trenutno britanska različica predstavlja okoli 90 odstotkov novih okužb. Irska je v letošnje leto stopila z visokim porastom novih okužb, ki jih povezujejo z delno sprostitvijo ukrepov med prazniki. Od takrat pa se razmere umirjajo. V prvih dveh tednih februarja so na 100.000 prebivalcev potrdili skoraj 270 novih okužb.
Cepljenje v Dublinu. FOTO: Clodagh Kilcoyne/Reuters
20.45 Nizozemska le rahlo sprostila ukrepe
Nizozemska se je odločila, da bo v luči bolj nalezljivih različic novega koronavirusa le rahlo sprostila ukrepe za zajezitev virusa. V veljavi pa med drugim ostaja policijska ura, je sporočil nizozemski premier Mark Rutte. Na Nizozemskem bodo od 2. marca znova odprti frizerski, kozmetični in masažni saloni, poročajo tuje tiskovne agencije. Nizozemski premier pa je posvaril, da je tretji val epidemije neizogiben. Od sredine decembra na Nizozemskem veljajo strogi ukrepi za zajezitev novega koronavirusa. Od 23. januarja pa je v veljavi tudi policijska ura, proti kateri so sprva potekali nasilni protesti. Ta ukrep so podaljšali do 15. marca. V zadnjih sedmih dneh so potrdili okoli 30.000 novih okužb z novim koronavirusom, kar je 19 odstotkov več kot pred enim tednom, piše nemška tiskovna agencija dpa.
20.20 Na Madžarskem pričenjajo z uporabo kitajskega cepiva
Na Madžarskem bodo v sredo začeli množično cepljenje proti covidu-19 s cepivom kitajskega proizvajalca Sinopharm, je po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočila vlada v Budimpešti. Madžarska bo tako prva članica EU, ki bo v boju proti pandemiji začela uporabljati kitajsko cepivo, ki sicer nima dovoljenja Evropske agencije za zdravila (Ema) za uporabo v uniji.
Na Madžarskem že zdaj ob treh v EU potrjenih cepivih - Pfizer/BioNTech, Moderna in AstraZeneca - uporabljajo tudi rusko cepivo Sputnik V, ki prav tako v EU še ni odobreno. Vlada premierja Viktorja Orbana je januarja sporočila, da je s Sinopharmom dosegla dogovor o nabavi pet milijonov odmerkov cepiva. Prvih 550.000 odmerkov je v Budimpešto prispelo prejšnji teden.
20.10 AstraZeneca naj bi EU v drugem četrtletju dostavila pol manj cepiva
Britansko-švedska družba AstraZeneca pričakuje, da bo v drugem četrtletju Evropski uniji dostavila manj kot polovico cepiva proti covidu-19, ki ga je povezava naročila v okviru dogovora. EU naj bi tako v drugem četrtletju dostavila manj kot 90 milijonov odmerkov cepiva. Predstavnik EU, ki sodeluje v pogovorih z AstraZeneco, je povedal, da je družba obvestila EU, da bo v drugem četrtletju dostavila manj kot 90 milijonov odmerkov cepiva. Glede na pogodbo med EU in družbo bi morala povezava dobiti v drugem četrtletju 180 milijonov odmerkov, poroča tiskovna agencija Reuters na spletni strani. AstraZeneca že v prvem četrtletju ni izpolnila pričakovane kvote cepiv, s tem pa se EU oddaljuje od svojih ciljev, da bodo do poletja cepili 70 odstotkov odraslih.
Predstavnik EU je za Reuters potrdil, da je AstraZeneca nameravala v prvem četrtletju dostaviti 40 milijonov odmerkov, EU pa je pričakovala 90 milijonov odmerkov. Takrat so v družbi krivdo pripisali težavam v proizvodnji. Skupno bi tako AstraZeneca do konca junija priskrbela okoli 130 milijonov odmerkov cepiva, kar je precej manj od dogovorjenih 300 milijonov. EU se sooča z zamudami tudi pri dobavi cepiv proti covidu-19 podjetij Pfizer in Moderna.
20.00 Evropska komisija poziva članice naj se pripravijo na cepljenje
Evropska komisija poziva članice EU, naj se dobro pripravijo na cepljenje v drugem četrtletju, ko bo na voljo 300 milijonov odmerkov cepiva proti novemu koronavirusu. To je velik zalogaj, ki bo terjal dobro organiziranost, je poudaril podpredsednik komisije Maroš Šefčovič po zasedanju ministrov EU za evropske zadeve. V EU se torej nadejajo, da bo od aprila do konca junija na voljo 300 milijonov odmerkov cepiv Pfizerja in BioNTecha, Moderne ter AstraZenece, kar je dovolj za cepljenje tretjine prebivalcev. Ob upoštevanju cepiva podjetja Janssen Pharmaceutica, ki še ni odobreno, se lahko ta količina še poveča.
Je pa bilo v minulih tednih že večkrat slišati opozorila, da se je treba logistično dobro pripraviti na tolikšno količino odmerkov cepiv. Na to je na primer pred dnevi opozoril predsednik inštituta za ekonomska raziskovanja ifo Clemens Fuest. Pred vrhom EU ta konec tedna sta danes na zasedanju ministrov za evropske zadeve odmevali še dve temi, ki delita članice in dvigata veliko prahu. Prva je potrdilo o cepljenju, druga pa ostri ukrepi na mejah, ki jih sprejemajo nekatere države za zajezitev različic virusa.
Cepljenje bo logistični zalogaj. FOTO: Stephane Mahe/Reuters
18.50 Španija podaljušuje prepoved prihodov iz nekaterih držav
Španija je danes podaljšala prepoved prihodov iz Velike Britanije, Brazilije in Južne Afrike do 16. marca, da bi se tako obranila pred širjenjem bolj nalezljivih različic novega koronavirusa, ki so prisotne v teh državah. V Španijo lahko na letih iz teh držav trenutno pridejo le državljani in rezidenti, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Omejitev prihodov iz Velike Britanije so uvedli konec decembra zaradi širjenja bolj nalezljive različice novega koronavirusa. Prepoved prihodov iz Brazilije in Južne Afrike pa so uvedli 3. februarja. Prejšnji teden je Španija uvedla tudi obvezno desetdnevno karanteno za vse, ki pridejo iz Južne Afrike ali Brazilije. To lahko skrajšajo na sedem dni ob predložitvi negativnega testa. Tudi številne druge evropske države so uvedle prepovedi prihodov iz omenjenih držav, ker se bojijo novih različic virusa.
17.50 Škotska vlada za postopno sproščanje ukrepov
Škotska vlada za razliko od britanskega ministrskega predsednika Borisa Johnsona zagovarja previdno sproščanje ukrepov za zajezitev okužb z novim koronavirusom. Trenutno obstajajo zgolj omejene možnosti za sproščanje ukrepov, je danes v škotskem parlamentu dejala škotska premierka Nicola Sturgeon. Ob tem je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa napovedala, da bodo v prihodnjih dveh mesecih nekatere omejitve odpravili v treh korakih. Od 15. marca naj bi se tako v šole vrnili vsi osnovnošolci ter nekateri dijaki. Na prostem bo ponovno dovoljeno srečanje štirih ljudi iz dveh gospodinjstev. Naslednji korak naj bi sledil 5. aprila, ko naj bi sprostili omejitve pri odhodih z doma, vrata pa naj bi odprle nekatere trgovine. 26. aprila naj bi sledilo nadaljnje sproščanje. Škotska vlada naj bi sredi marca napovedala svoje nadaljnje ukrepe.
17.33 V Stockholmu svetujejo prebivalcem, naj nosijo maske
Oblasti v Stockholmu so danes prebivalcem svetovale, naj nosijo zaščitne maske. V luči porasta okužb z novim koronavirusom priporočajo nošenje mask na javnem prevozu in v nekaterih prostorih, poroča nemška tiskovna agencija Dpa. »Želimo si, da ljudje nosijo maske na javnem prevozu ves dan,« je povedala regionalna zdravnica za nadzorovanje okužb Maria Rotzen Ostlund. To priporočajo tudi v nekaterih prostorih, kot so frizerski saloni, lekarne in trgovine z živili, po potrebi tudi na delovnih mestih. Priporočilo je stopilo v veljavo nemudoma in bo veljalo do 22. marca. Švedska je ubrala drugačno pot v pandemiji covida-19, saj je namesto na ukrepih skušala ljudem priporočati, kako ravnati. Liberalno politiko so pospremile višje številke okužb in smrti v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami. Po vrhuncu v decembru so se razmere začele umirjati, vendar ostaja epidemiološka slika slaba.
Švedi pripročajo zaščitne maske. FOTO: Andreas Gebert/Reuters
17.15 Italija želi zagnati lastno proizvodnjo cepiv
Nova italijanska vlada pod vodstvom Maria Draghia si prizadeva okrepiti cepljenje proti covidu-19. Razmišlja tudi o možnostih lastne proizvodnje cepiva. Predsednik italijanske farmacevtske zbornice Massimo Scaccabarozzi je za današnji časnik La Stampa ocenil, da so italijanska podjetja načeloma sposobna za proizvodnjo cepiv, a bo potrebnih v najboljšem primeru najmanj štiri do šest mesecev, da bi prva cepiva tudi proizvedli, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Scaccabarozzi naj bi se o tem v četrtek pogovarjal z ministrom za gospodarski razvoj Giancarlom Giorgettijem. V Italiji z okoli 60 milijoni prebivalcev so doslej proti covidu-19 cepili približno 3,6 milijona ljudi. Od začetka epidemije je v državi umrlo več kot 95.000 covidnih bolnikov.
17.00 Na Severnem Irskem potrdili južnoafriško različico
Na Severnem Irskem so potrdili tri primere okužbe z južnoafriško različico novega koronavirusa. Tamkajšnje zdravstvene oblasti ocenjujejo, da je tveganje, da se bo ta različica virusa širila naprej, trenutno majhno. Severnoirski minister za zdravje Robin Swann je spomnil, da je pred časom jasno povedal, da je potrditev primera južnoafriške različice virusa na Severnem Irskem neizogibna. V Združenem kraljestvu so prvi primer južnoafriške različice novega koronavirusa potrdili v Angliji konec decembra. Na Škotskem so pet primerov potrdili v začetku februarja. V Walesu so 8. februarja potrdili 13 primerov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
15.15 Ukrajina dobila prva cepiva
Po več zamudah je Ukrajina danes prejela prvo pošiljko cepiva proti covidu-19. Letalo s pol milijona odmerki cepiva družbe AstraZeneca, ki ga je proizvedel indijski Serum Institute, je danes pristalo v Kijevu. S cepljenjem nameravajo začeti, takoj ko bo to možno, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V okviru petstopenjskega načrta cepljenja bodo najprej z mobilnimi enotami cepili okoli 367.000 ljudi iz prioritetne skupine. Med njimi so zdravstveni delavci, ki so v stiku s covidnimi bolniki, ter ranljive skupine, to so starejši od 60 let in tisti s kroničnimi boleznimi. Sprva so nameravali začeti kampanjo cepljenja v sredini februarja, vendar je zamujala dostava cepiva. Ukrajina pričakuje še osem milijon odmerkov, ki jih pripada v okviru programa za pravično deljenje cepiva Covax. Država pa si je uspela zagotoviti še skupno 17 milijonov odmerkov cepiva Novavaxa in AstraZeneca. V Ukrajini so doslej potrdili več kot 1,3 milijona okužb z novim koronavirusom, za posledicami okužbe pa je umrlo več kot 25.000 ljudi.
14.40 Poštna sindikata dosegla zmago
Pošta Slovenije je z obema reprezentativnima sindikatoma v podjetju, Sindikatom poštnih delavcev in Sindikatom delavcev prometa in zvez, podpisala dogovor o izredni denarni pomoči v višini desetih odstotkov kot razliko do stoodstotnega nadomestila plače za čas izolacije ob obolenju s covidom-19, so danes sporočili iz omenjenega podjetja. Ker je izvor okužbe s koronavirusom praktično nedokazljiv, njihovi zaposleni pa imajo zaradi narave svojega dela večje število stikov s strankami, so se s predstavniki obeh sindikatov dogovorili za sistemsko rešitev na ravni podjetja. Ta bo vsem zaposlenim za čas izolacije, ne glede na to, kje so se okužili, zagotovila primerljiv dohodek, kot če bi delali.
Pismonoša Pošte Slovenije na terenu. FOTO: Jure Eržen/Delo
Od začetka letošnjega leta do konca aprila bodo v skladu z dogovorom zaposlenim na Pošti Slovenije in v Invalidskem podjetju Pošte Slovenije, ki bodo v tem času zboleli za covidom-19 in jim bo s strani pristojnih organov odrejena izolacija, izplačali izredno denarno pomoč. Na ta način bodo na ravni podjetja omilili posledice epidemije za vse zaposlene, ob tem pa se bodo poslovodstvo in sindikata še naprej zavzemali, da bi bila problematika rešena tudi v protikoronski zakonodaji, ki ureja zajezitev posledic epidemije. K stoodstotnemu poplačilu zaposlenih je konec leta pozval Sindikat poštnih delavcev. Takrat so zagrozili, da če jim vlada in uprava podjetja ne bosta prisluhnila, bodo delavce pozvali k varnemu opravljanju dela, to pa bi pomenilo tudi prenehanje kontaktnega vročanja pisem in pošiljk.
14.04 Nemčija podaljšuje nadzor meje s Češko in Tirolsko
Nemčija bo za osem dni podaljšala nadzor meje na mejnih prehodih s Češko in avstrijsko deželo Tirolsko. Ob tem zavračajo kritiko Bruslja, da gre za nesorazmeren ukrep, saj da nove, bolj nalezljive različice novega koronavirusa predstavljajo resno grožnjo državi. Tiskovni predstavnik nemškega notranjega ministrstva Steve Alter je danes potrdil, da bodo nadzor meje podaljšali do 3. marca. Poudaril je, da notranji minister Horst Seehofer podpira podaljšanje nadzora, se je pa želel o tem uskladiti tudi z obmejnima nemškima deželama Bavarsko in Saško ter drugimi člani vlade.
Nemčija je Češko, Slovaško in avstrijsko deželo Tirolska 14. februarja razglasila za območja z novimi bolj nalezljivimi različicami novega koronavirusa. V Nemčijo lahko od tam vstopajo le nemški državljani ali tisti s prebivališčem oz. dovoljenjem za bivanje v Nemčiji. Izjeme veljajo le za medicinsko osebje, voznike tovornih vozil in drugo osebje v mednarodnem transportu blaga. A tudi oni se morajo ob prehodu meje obvezno registrirati in pokazati negativen izvid testa na okužbo s koronavirusom, ki ni starejši od 48 ur. Sprva so nadzor uvedli za deset dni.
13.19 V Avstriji znova več kot 1700 novih okužb s koronavirusom dnevno
Okužbe z novim koronavirusom se v Avstriji znova občutno hitreje širijo. V minulih 24 urah so tako v državi zabeležili 1727 novih primerov, medtem ko so jih v preteklem tednu v povprečju potrdili 1747 dnevno. Obenem se povečuje tudi število bolnikov s covidom-19, ki potrebujejo intenzivno nego. Kot poroča avstrijska tiskovna agencija APA, ki navaja podatke ministrstev za zdravje in notranje zadeve, je sedemdnevna incidenca na 100.000 prebivalcev v državi znova narasla in znaša 137,4. Največ novih okužb so sicer v ponedeljek potrdili v Spodnji Avstriji - 483, sledi Dunaj s 348, nato pa avstrijska Štajerska z 230.
Število obolelih s covidom-19 na intenzivnih oddelkih avstrijskih bolnišnic je medtem za pet odstotkov višje kot prejšnji teden. Bolnišnično oskrbo trenutno potrebuje 1362 bolnikov, 53 več kot v ponedeljek, od tega jih je 271 na intenzivni negi, kar je 13 več kot minuli teden. 37 bolnikov je v minulih 24 urah umrlo zaradi covida-19.
V severni sosedi se sicer že nekaj časa širi britanska različica novega koronavirusa, predvsem na Tirolskem pa skrbi tudi širjenje južnoafriške različice. V deželi Salzburg zdaj poročajo tudi o sumu na brazilsko različico, ki pa ga morajo še dokončno potrditi ali ovreči. Kot danes poroča APA, Slovenija kljub temu že deset dni postopoma rahlja nadzor na svojih mejah z Avstrijo, Italijo in Madžarsko - za razliko od številnih drugih evropskih držav, ki ta nadzor spričo širjenja novih različic virusa še dodatno krepijo.
Čeprav ob prihodu v Slovenijo načeloma še vedno velja obveznost ali negativnega testa na novi koronavirus ali karantene, pa stalnih mejnih kontrol na slovenski strani meje ni več, izvajajo se le še naključne. Poleg tega je po novem dovoljeno prehajanje meje na vseh mejnih prehodih, tudi manjših.
Za APA so na slovenskem notranjem ministrstvu v zvezi s tem pojasnili, da strah, da bi se k nam iz tujine razširile nove različice koronavirusa, trenutno »ni v glavnem fokusu«. Epidemiološka slika je namreč v vseh sosednjih državah boljša kot v Sloveniji, poleg tega pa so te države same že sprejele ukrepe za zajezitev širjenja novih različic, kot na primer Avstrija na Tirolskem.
12.03 Na Hrvaškem 343 novih okužb z novim koronavirusom
Na Hrvaškem so v minulih 24 urah po 6879 testih potrdili 343 okužb z novim koronavirusom. Umrlo je 13 bolnikov s covidom-19, je danes objavil hrvaški štab civilne zaščite. Kljub rahlemu porastu dnevnega števila okužb na Hrvaškem 1. marca pričakujejo dodatno sprostitev ukrepov. V minulih 24 urah je bilo v primorsko-goranski županiji 30 novih okužb, v istrski županiji pa tri.
Na Hrvaškem je trenutno 2201 aktivih primerov okužbe. V bolnišnicah se zdravi 786 bolnikov s covidom-19, pomoč medicinskih ventilatorjev pa potrebuje 67 ljudi. Proti covidu-19 so doslej na Hrvaškem cepili več kot 110.000 ljudi, med njimi skoraj 60.000 z dvema odmerkoma. V Zagrebu so v ponedeljek začeli cepiti starejše kot 65 let in kronične bolnike. Pred zdravstvenimi ustanovami, v katerih so organizirali cepljenje, je danes od zgodnjih dopoldanskih ur videti dolge vrste, v katerih je tudi po več sto ljudi, poročajo hrvaški mediji.
Na Hrvaškem tudi ugibajo, da bodo s 1. marcem dodatno sprostili ukrepe, če se epidemiološka slika v naslednjih nekaj dneh ne bo bistveno poslabšala. Tako naj bi od naslednjega ponedeljka dovolili obratovanje gostinskih teras. Domnevno naj bi omogočili tudi sejme na prostem ter športne aktivnosti za otroke v dvoranah. Napoved omilitve ukrepov je pričakovati na četrtkovi seji hrvaške vlade.
11.08 Na Portugalskem želijo imeti poleti cepljenih 70 odstotkov prebivalcev
Na Portugalskem želijo imeti poleti proti covidu-19 cepljenih 70 odstotkov prebivalcev, je v ponedeljek sporočila ministrica za zdravje Marta Temido. Do zdaj je v desetmilijonski Portugalski prvi odmerek cepiva dobilo okoli 294.000 ljudi, oba pa 106.000. Koordinator nacionalnega programa za cepljenje Henrique Gouveia e Melo je dejal, da bi imunost lahko dosegli avgusta ali v začetku septembra, če bo na voljo dovolj cepiva. Kot je dodal, bodo program cepljenja pospešili v drugem četrtletju leta, ko naj bi cepili 100.000 ljudi na dan. Trenutno jih povprečno 22.000. Potem ko je imela Portugalska januarja eno najvišjih stopenj okužb z novim koronavirusom na svetu, je število novih primerov zadnji teden upadlo za več kot 50 odstotkov na okoli 2100 na dan. Zdravstvene oblasti so v ponedeljek sporočile, da je v preteklih 24 urah za covidom-19 umrlo 61 bolnikov, potrdili pa so 549 novih primerov okužbe, kar je najmanj od začetka lanskega oktobra.
10.03 V ponedeljek potrdili 899 novih okužb s koronavirusom
Po podatkih sledilnika za covid-19 so v ponedeljek v Sloveniji opravili 4.369 PCR testov in 35.320 hitrih antigenskih testov ter potrdili 899 novih okužb. Delež pozitivnih na PCR testih je bil 20,6-odstoten. Skupno število aktivnih primerov znaša 11.593. 7-dnevno povprečje okuženih je v ponedeljek znašalo 771,3.
Umrlo je osem oseb, je vlada sporočila na tvitterju. V bolnišnicah se je v ponedeljek zdravilo 567 oseb, intenzivno nego pa je potrebovalo 107 bolnikov. 7-dnevno povprečje okuženih je v ponedeljek znašalo 767.
9.46 V Afganistanu začetek cepljenja proti covidu-19
V Afganistanu se je danes začela kampanja cepljenja proti covidu-19, v okviru katere nameravajo cepiti več 100.000 ljudi. Cepljenje se je začelo, čeprav državo skoraj vsak dan pretresajo napadi upornikov. Prva je odmerek cepiva dobila znana novinarka Anisa Šahid, nato pa so se cepili zdravnik in dva pripadnika varnostnih sil, poročajo tuje tiskovne agencije.
Slovesnosti ob začetku kampanje cepljenja se je udeležil tudi afganistanski predsednik Ašraf Gani. Afganistan je v začetku meseca od Indije prejel 500.000 odmerkov cepiva AstraZenece. V deželi pod Hindukušem so do zdaj po uradnih podatkih potrdili le 55.600 primerov okužbe z novim koronavirusom, za covidom-19 je umrlo 2430 ljudi, vendar strokovnjaki domnevajo, da je epidemija državo prizadela precej huje. Sledenje virusu je namreč oteženo zaradi omejenega testiranja in v vojni razsutega zdravstvenega sistema. V študiji, ki jo je avgusta lani objavilo afganistansko ministrstvo za zdravje, so ocenili, da se je z virusom okužilo do deset milijonov oz. skoraj tretjina prebivalstva.
Afganistan, zlasti prestolnico Kabul in druga urbana središča, v zadnjem času pretresajo skoraj vsakodnevni napadi, čeprav med vlado in talibani potekajo mirovna pogajanja. Konflikt se je znova zaostril lani jeseni. Po podatkih ZN je bil lanski november za civiliste najbolj krvav mesec, odkar spremljajo podatke. Na splošno se je sicer v letu 2020 število civilnih žrtev konflikta zmanjšalo v primerjavi z letom prej. ZN so lani zabeležili 3035 civilnih žrtev, kar je 15 odstotkov manj kot leta 2019, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
9.18 Študiji: Cepiva po prvem odmerku zmanjšajo možnost za okužbo in hospitalizacijo zaradi koronavirusa
Cepiva že po prvem odmerku zmanjšajo možnost za okužbo z novim koronavirusom in hospitalizacijo zaradi covida-19, sta pokazali dve študiji, izvedeni v Združenem kraljestvu. Avtorji študij in pristojne britanske oblasti so te ugotovitve označili za zelo spodbudne. Analiza angleškega urada za javno zdravje je pokazala, da cepivo, ki sta ga razvila ameriški Pfizer in nemški BioNTech, po prvem odmerku tveganje za okužbo s koronavirusom zmanjša za 70 odstotkov. Po drugem odmerku pa je tveganje manjše za 85 odstotkov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ugotovili so še, da pri cepljenih ljudeh, ki se okužijo, obstaja veliko manjša verjetnost, da bodo umrli ali da bodo morali v bolnišnico. Pri tistih, ki so prejeli odmerek Pfizer/BioNTechovega cepiva, se je možnost za hospitalizacijo ali smrt zaradi covida-19 zmanjšala za več kot 75 odstotkov.
»To ključno poročilo kaže, da cepiva delujejo. Zelo spodbudno je videti dokaze, da Pfizerjevo cepivo ponuja visoko stopnjo zaščite pred koronavirusom,« je dejal britanski minister za zdravje Matt Hancock.
Študija, izvedena na Škotskem, pa je medtem pokazala da cepivi, ki sta ju proizvedla Pfizer in BioNTech ter AstraZeneca in oxfordska univerza, po prvem odmerku zmanjšata tveganje za hospitalizacijo zaradi covida-19. Do četrtega tedna po cepljenju s prvim odmerkom Pfizerjevega cepiva se tveganje zmanjša za do 85 odstotkov. Pri AstraZenecinem cepivu pa to zmanjšanje znaša 94 odstotkov, ugotavlja študija pod vodstvom univerze v Edinburghu. Ob upoštevanju podatkov za obe cepivi se je pri ljudeh, starih 80 let in več, tveganje za hospitalizacijo v četrtem tednu po cepljenju zmanjšalo za 81 odstotkov. Uporabili so podatke o bolnikih, s čimer so sledili epidemiji, in poteku cepljenja v realnem času med 8. decembrom in 15. februarjem. Podatki so vključevali celotno prebivalstvo Škotske, ki ima 5,4 milijona prebivalcev. V obravnavanem obdobju je cepivo prejelo 21 odstotkov prebivalcev. 650.000 ljudi na Škotskem je prejelo Pfizerjevo cepivo, 490.000 pa AstraZenecino. To je prva študija, ki proučuje učinek cepljenja pri preprečevanju hudih oblik bolezni covid-19, zaradi katere je potrebna hospitalizacija, za celotno državo. Avtorji študije so pojasnili, da je te podatke mogoče uporabiti tudi za druge države, ki cepijo s tema dvema cepivoma. Združeno kraljestvo je ena najhuje prizadetih držav v pandemiji covida-19. Tam je doslej za covidom umrlo že več kot 120.700 ljudi. Bila je sicer tudi prva država, ki je decembra lani začela množično cepljenje proti tej bolezni. Doslej je vsaj prvi odmerek cepiva prejelo več kot 17 milijonov ljudi, tj. tretjina odraslega prebivalstva Združenega kraljestva.
6.42 Število smrtnih žrtev s covidom-19 je v ZDA preseglo pol milijona
V ZDA je število umrlih s koronavirusom preseglo 500.000. Kljub temu, da se povprečno dnevno število na novo okuženih zmanjšuje, še vedno beležijo 1500 do 3500 smrtnih primerov na dan. Dobro leto po tem, ko so zabeležili prvi primer okužbe, se je čez Lužo okužilo že več kot 28 milijonov ljudi, kar ZDA uvršča na prvo mesto tako po številu okuženih kot tudi po številu umrlih. Strokovnjaki ostajajo zaskrbljeni tudi zaradi novih različic virusa, ki se širijo po državi. V ponedeljek je bilo novih okužb 56.500, smrtnih primerov pa 1250. To je velik padec v primerjavi z januarjem, ko je bilo okužb na dan po 200.000, smrtnih primerov pa celo do 4000.
Računajo, da bo k izboljšanju stanja doprinesla vse večja precepljenost ljudi, uporaba mask in upoštevanje varnostne razdalje. Po poročanju Washington Posta je prvi odmerek cepiva prejelo približno 13 odstotkov prebivalstva, kar je 43 milijonov ljudi. Do konca julija naj bi bilo Američanom na voljo 300 milijonov odmerkov cepiva. Ameriški predsednik Joe Biden je sinoči ob soprogi Jill, podpredsednici Kamali Harris in njenim soprogom neslavno številko zaznamoval z minuto molka v Beli hiši, v spomin na mrtve pa je ukazal spustiti zastave po ZDA na pol droga za pet dni. Po govoru se je udeležil slovesnosti prižiganja sveč v spomin na umrle pred Belo hišo. Prižgali so jih 500 in vsaka je simbolizirala 1000 izgubljenih življenj.
Covid-19 je doslej zahteval v ZDA toliko mrtvih, kot druga svetovna vojna, korejska in vietnamska vojna skupaj. Podobno, kot če bi se na vsake pol leta zgodil nov 11. september 2001, ko je v terorističnih napadih na ZDA umrlo skoraj 3000 ljudi.
Takrat so bili Američani poenoteni, danes pa so razdeljeni kot nazadnje pred državljansko vojno. Velik del podpornikov nekdanjega predsednika Donalda Trumpa še vedno ne jemlje resno pandemije in ne ukrepov proti njej.
