Baziliko svetega Marka poplavilo šestič v zadnjih 1200 letih
Voda je povzročila kup nevšečnosti in precejšnjo škodo, zahtevala pa tudi dve smrtni žrtvi. Beneški župan je za poplave okrivil podnebne spremembe in od vlade zahteval, da ukrepa.
Odpri galerijo
Benetke je zajelo visoko plimovanje morja oziroma tako imenovana acqua alta, ki mesto sicer prizadene vsako leto, a tokrat je vodostaj izredno visok. Vodna gladina se je ponekod dvignila na 1,87 metra, oglasile so se tudi sirene, ki opozarjajo na nevarnost. Gre za najvišjo plimo v zadnjih 50 letih.
Turisti in domačini so se skozi ozke mestne ulice prebijali, kakor so vedeli in znali, ter iskali zavetje pred močnim vetrom, ki je na Markovem trgu povzročal visoke pljuske. Novo rekordno vrednost so pričakovali okrog 10.20, a uradnih informacij o tem še ni. Baziliko svetega Marka je – po cerkvenih dokumentih – poplavilo šestič v zadnjih 1200 letih. Pierpaolo Campostrini, član sveta bazilike, je dejal, da so se štiri od najhujših poplav pojavile v zadnjih 20 letih.
Voda je poleg kupa nevšečnosti in precejšnje škode zahtevala tudi dve smrtni žrtvi. Italijanski mediji poročajo, da je 78-letnega moškega na beneškem otoku Pellestrina ubila elektrika, potem ko je voda vdrla v hišo. »Mobilizirali smo vse intervencijske ekipe, da pomagajo na terenu. Voda je resnično visoka,« je na twitterju zapisal beneški župan Luigi Brugnaro. Za poplave je okrivil podnebne spremembe: »Vlada nam mora prisluhniti. Račun, ki ga bomo plačali za podnebne spremembe, bo zelo visok.«
Gladina vode je skoraj rekordna – višja je bila le leta 1966, ko se je dvignila do 1,94 metra. Gasilci in drugi poskušajo na terenu omiliti posledice plimovanja, a škoda bo zagotovo velika. Obalna straža je zagotovila dodatne čolne, ljudje se medtem poskušajo znajti vsak po svoje.
Po kanalih plava kup miz in stolov, ki so bili postavljeni pred lokali okrog Markovega trga, kjer je voda najvišja. Iz Benetk poročajo tudi o gondolah in čolnih, ki jih je okoli polnoči močan veter s sunki do sto kilometrov na uro pometal s privezov.
Vozniki vodnih taksijev so morali ljudem, ki so jih odložili pred hoteli ob Velikem kanalu, pomagati, da so v sobe zlezli kar skozi okno, saj so bili prehodi povsem poplavljeni. »Dolga noč je pred nami,« je po poročanju Guardiana sinoči tvitnil Brugnaro in dodal, da bodo škodo začeli ocenjevati šele, ko bo gladina vode upadla.
Župan bo najverjetneje razglasil naravno katastrofo, da bi s tem dobil nekaj denarnih sredstev za sanacijo. »Rana, ki bo pustila trajen pečat,« je visoko plimovanje slikovito opisal beneški župan.
Voda ni prizanesla niti sloviti razkošni palači Gritti, v kateri so v preteklosti prespale številne kronane glave in druge slavne osebnosti, med njimi Ernest Hemingway, Elizabeth Taylor in Richard Burton. Dragocene tapiserije so odložili na mize, da bi jih vsaj za silo zaščitili pred vodo, ki je zalila žametne kavče in v usnje vezane knjige. Zaradi napake na električni napeljavi pa je ponoči zagorelo v beneškem muzeju Museo di Ca'Pesaro.
Francoski turisti so, kot še poroča Guardian, plavali v kanalih, potem ko so se zlomile lesene ploščadi na poplavljenih območjih. Benetke se sicer z visoko vodo soočajo vsako leto. Najbolj je izpostavljen prav Trg svetega Marka, ki leži niže kot drugi predeli Benetk.
Od leta 2003 poteka obsežen gradbeni projekt, da bi mesto in dragocene zgodovinske artefakte zaščitili pred vodo, vendar ga od začetka pretresajo škandali, zamude pri gradnji in visoke prekoračitve stroškov.
Turisti in domačini so se skozi ozke mestne ulice prebijali, kakor so vedeli in znali, ter iskali zavetje pred močnim vetrom, ki je na Markovem trgu povzročal visoke pljuske. Novo rekordno vrednost so pričakovali okrog 10.20, a uradnih informacij o tem še ni. Baziliko svetega Marka je – po cerkvenih dokumentih – poplavilo šestič v zadnjih 1200 letih. Pierpaolo Campostrini, član sveta bazilike, je dejal, da so se štiri od najhujših poplav pojavile v zadnjih 20 letih.
Voda je poleg kupa nevšečnosti in precejšnje škode zahtevala tudi dve smrtni žrtvi. Italijanski mediji poročajo, da je 78-letnega moškega na beneškem otoku Pellestrina ubila elektrika, potem ko je voda vdrla v hišo. »Mobilizirali smo vse intervencijske ekipe, da pomagajo na terenu. Voda je resnično visoka,« je na twitterju zapisal beneški župan Luigi Brugnaro. Za poplave je okrivil podnebne spremembe: »Vlada nam mora prisluhniti. Račun, ki ga bomo plačali za podnebne spremembe, bo zelo visok.«
Gladina vode je skoraj rekordna – višja je bila le leta 1966, ko se je dvignila do 1,94 metra. Gasilci in drugi poskušajo na terenu omiliti posledice plimovanja, a škoda bo zagotovo velika. Obalna straža je zagotovila dodatne čolne, ljudje se medtem poskušajo znajti vsak po svoje.
Po kanalih plava kup miz in stolov, ki so bili postavljeni pred lokali okrog Markovega trga, kjer je voda najvišja. Iz Benetk poročajo tudi o gondolah in čolnih, ki jih je okoli polnoči močan veter s sunki do sto kilometrov na uro pometal s privezov.
Vozniki vodnih taksijev so morali ljudem, ki so jih odložili pred hoteli ob Velikem kanalu, pomagati, da so v sobe zlezli kar skozi okno, saj so bili prehodi povsem poplavljeni. »Dolga noč je pred nami,« je po poročanju Guardiana sinoči tvitnil Brugnaro in dodal, da bodo škodo začeli ocenjevati šele, ko bo gladina vode upadla.
Župan bo najverjetneje razglasil naravno katastrofo, da bi s tem dobil nekaj denarnih sredstev za sanacijo. »Rana, ki bo pustila trajen pečat,« je visoko plimovanje slikovito opisal beneški župan.
Voda ni prizanesla niti sloviti razkošni palači Gritti, v kateri so v preteklosti prespale številne kronane glave in druge slavne osebnosti, med njimi Ernest Hemingway, Elizabeth Taylor in Richard Burton. Dragocene tapiserije so odložili na mize, da bi jih vsaj za silo zaščitili pred vodo, ki je zalila žametne kavče in v usnje vezane knjige. Zaradi napake na električni napeljavi pa je ponoči zagorelo v beneškem muzeju Museo di Ca'Pesaro.
Francoski turisti so, kot še poroča Guardian, plavali v kanalih, potem ko so se zlomile lesene ploščadi na poplavljenih območjih. Benetke se sicer z visoko vodo soočajo vsako leto. Najbolj je izpostavljen prav Trg svetega Marka, ki leži niže kot drugi predeli Benetk.
Od leta 2003 poteka obsežen gradbeni projekt, da bi mesto in dragocene zgodovinske artefakte zaščitili pred vodo, vendar ga od začetka pretresajo škandali, zamude pri gradnji in visoke prekoračitve stroškov.
V Trstu in okoliških krajih je zaradi plimovanja morja voda zalila vse obalne predele in nekatere ceste. Pod vodo so Trg Unità in območje Ponterossa. V Gradežu so zaradi visoke vode zaprte šole in promet v mestu.
Na družbenih omrežjih je mogoče videti nočne posnetke iz obmejnih Milj, kako odrasla ženska stoji sredi trga, gladina morja pa ji sega do pasu. Voda je zalila številne lokale v zgodovinskem središču kraja.
V zgodovinskem mestu Matera, ki je tudi prestolnica kulture 2019, so se antične uličice spremenile v deroče potoke, ki so za seboj pustili blato in ruševine. Na zahodni italijanski obali pa še ocenjujejo škodo, ki jo je povzročil močan jugo. STA
Na družbenih omrežjih je mogoče videti nočne posnetke iz obmejnih Milj, kako odrasla ženska stoji sredi trga, gladina morja pa ji sega do pasu. Voda je zalila številne lokale v zgodovinskem središču kraja.
V zgodovinskem mestu Matera, ki je tudi prestolnica kulture 2019, so se antične uličice spremenile v deroče potoke, ki so za seboj pustili blato in ruševine. Na zahodni italijanski obali pa še ocenjujejo škodo, ki jo je povzročil močan jugo. STA