Beli dim v Bruslju: Ursula von der Leyen predlagana za predsednico evropske komisije
V evropskem parlamentu, ki bo sredi meseci volil kandidatko, kar močni zadržki. Slovenijo čaka izbira komisarja.
Odpri galerijo
Političarka iz nemške CDU Ursula von der Leyen je od leta 2005 v različnih vladah kanclerke Angele Merkel. Po izobrazbi je zdravnica, je mati sedmih otrok. FOTO: Leon Kuegeler/Reuters
BRUSELJ – Vrh EU je za predsednico evropske komisije predlagal nemško obrambno ministrico Ursulo von der Leyen. Izvoliti jo mora še evropski parlament. Za predsednika evropskega sveta so izbrali belgijskega premiera Charlesa Michela. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU bo vodja španske diplomacije Josep Borrell. Francozinja Christine Lagarde bo vodila ECB.
20.15 »Postopek bo opravljen v pravem času,« je glede izbora evropskega komisarja iz Slovenije sporčil premier Marjan Šarec. Glede odločanja evropskega parlamenta o Ursuli von der Leyen sicer pričakuje kakšen zaplet. Slovenska vlada je sicer v kadrovskih prerivanjem v neki točki kot kandidatko za predsednico evropskega parlamenta spravila v obtok ime socialdemokratke Tanje Fajon - kot je pojasnila na Twitterju tega sploh ni vedela -, saj se je po Šarčevih besedah ponudila priložnost za kandidata »iz tega območja«.
18.54 Manfred Weber se je na zasedanju parlamentarne skupine odpovedal svojemu mandatu spitzenkandidata za vodenje evropske komisije. »Tu se je lani septembra začelo moja pot spitzenkandidata in tu se končuje,« je bilo njegovo sporočilo.
17.53 V Bruslju se bo predvidoma kmalu pokadil beli dim. Predsednik evropskega sveta Donald Tusk je tvitnil, da »smo bliže in bliže«. Socialisti so sicer odločno proti predlogu, da bi Ursuli von der Leyen postala šefica evropske komisije . V njihovih vrstah v evropskem parlamentu velja za nesprejemljivo. Njen rojak, nekdanji predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz, je odločno proti njej - razglasil jo je za najšibkejšo ministrico. Padec Fransa Timmermansa je v njegovih zmaga Orbana&Co.
16.06 Predsednik evropskega sveta Donald Tusk je za prihodnjo predsednico evropske komisije predlagal Nemko Ursulo von der Leyen.
15.24 Ena od neznank scenarija, po katerem bi Ursula von der Leyen postala prihodnja predsednica evropske komisije, je stališče parlamenta. Ker ni bila spitzenkandidatka na volitvah, se bodo gotovo pojavili številni resni dvomi v več skupinah.
14.49 Po neuradnih informacijah želijo socialisti predsedniški položaj v evropskem parlamentu za celotnih pet let. Začetek zasedanja vseh voditeljev je še enkrat preložen, na 15.15.
14.15 Posvetovanja še trajajo. Neuradno je na mizi predlog, ki sta ga pripravili Nemčija in Francija. Vodenje evropske komisije bi prevzela nemška ministrica za obrambo Ursula von der Leyen (EPP). Predsednica ECB bi postala direktorica IMF, Francozinja Christine Lagarde. Visoki predstavnik za zunanjo politiko bi postal Slovak iz socialističnega tabora Maroš Šefčovič (S&D). Nizozemec Frans Timmermans (S&D) in Danka Margrethe Vestager (ALDE) bi dobila vpliven podpredsedniški položaj v evropski komisiji. Evropski svet bi vodil Belgijec Charles Michel (ALDE). Evropski parlament bi 2,5 leta vodila Manfred Weber (EPP) in nato 2,5 leta politik iz ALDE ali S&D. Po eni od različic bi predsednik parlamenta postal bolgarski socialist Sergej Stanišev, zunanjepolitični predstavnik pa Josep Borrell.
13.01 Začetek je spet preložen, na 14. uro. Potekajo intenzivna pogajanja na vseh ravneh.
12.37 V zadnjih dneh se je kot kandidatka za vodenje evropske komisije omenjala nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen. V različnih nemških vladah pod vodstvom kanclerke Angele Merkel je že od leta 2005. Odraščala je v Bruslju. Njeno imenovanje bi pomenilo, da noben drugi Nemec ne bi dobil katerega od drugih vodilnih položajev.
12.31 »To ni [televizijska oddaja] Evropa išče superzvedo,« je glede iskanja vodilnih kadrov za EU povedal luksemburški premier Xavier Bettel. Izhod iz slepe ulice bo kljub temu kar težka naloga.
12.09 Češki premier Andrej Babiš, ki sicer prihaja iz liberalne skupine (Alde), je izjavil, da je Frans Timmermans za njih povsem nesprejemljiv (v angleščini no-go). Štiri višegrajke – njihovi voditelji na vrhu prihajajo iz štirih političnih družin, niso edine nasprotnice. Proti njemu je tudi Italija in še katera od članic.
11.56 Na vrhu EU spet zavlačevanje. Začetek, najprej predviden za 11. uro, je preložen za 2 uri. Potekajo dvostranski in širši sestanki. Vsak od skupin ima seveda svoje načrte, zato razplet ostaja nepredvidljiv.
11.33 Voditelji članic prihajajo na vrh z bolj nejasnimi sporočili. »Bomo videli, kaj se bo zgodilo,« je na vprašanje hrvaških novinarjev odgovoril slovenski premier Marjan Šarec. Njegov hrvaški kolega Andrej Plenković je napovedal, da so se pojavile nove ideje in da bo danes dosežena rešitev. Bolgarski premier Bojko Borisov je - videti je bilo kot šala – pojasnil, da je za šefa komisije predlagal - Plenkovića. Oba sta sicer del EPP.
10.57 V skupini EPP v evropskem parlamentu vztrajajo, da jim pripada mesto predsednika evropske komisiji, saj so zmagali na volitvah. Vztrajajo pri vodilnem kandidatu Manfredu Webru in nimajo načrta B, ki je bil izbran demokratično in ima njihovo podporo. Fransa Timmermansa kot kandidata za predsednika evropske komisije zavračajo. Izražajo tudi nasprotovanje kupčijam za zaprtimi vrati in trgovini s političnimi položaji.
10.51 »Dela se bomo lotili z novo kreativnostjo,« je ob prihodu na vrh povedala nemška kanclerka Angela Merkel. Da bi dosegli rešitev, bi se po njenem mnenju vsakdo moral premakniti. Merklova odhaja v novi krog pogajanj »vesela in odločna«.
10.43 Politicov Playbook poroča, da so v noči na ponedeljek na vrhu EU opazili generalnega sekretarja evropske komisije Martina Selmayrja, ko je vstopal v prostore hrvaške delegacije.
10.40 Kot je znano, je Slovenija kar prožna v bruseljskem kadrovanju. Nasprotuje pa imenovanju hrvaškega premiera Plenkovića na katerokoli vodilno funkcijo.
10.33 Zanimiv članek je objavil dolgoletni dopisnik pariškega Liberation Jean Quatremer. V njem namiguje, da je v ozadju »potiskanja naprej« hrvaškega premiera Andreja Plenkovića vplivni generalni sekretar evropske komisije Martin Selmayr. V svojem blogu še piše, da je Selmayr v slovensko-hrvaški zgodbi odkrito delal za interese Zagreba. Tudi v odgovoru evropske komisije na vprašanja Sodišča EU naj bi bila razvidna Selmayrjeva podpora Hrvaški, s čimer da se spodkopava arbitražna razsodba.
10.13 Pred začetkom podaljška, ki je napovedan za 11. uro potekajo številna usklajevanja med voditelji in v okviru političnih družin. Posebno vlogo še igra dogajanje v evropskem parlamentu, ki se je zbral na ustanovnem zasedanju v Strasbourgu.
20.15 »Postopek bo opravljen v pravem času,« je glede izbora evropskega komisarja iz Slovenije sporčil premier Marjan Šarec. Glede odločanja evropskega parlamenta o Ursuli von der Leyen sicer pričakuje kakšen zaplet. Slovenska vlada je sicer v kadrovskih prerivanjem v neki točki kot kandidatko za predsednico evropskega parlamenta spravila v obtok ime socialdemokratke Tanje Fajon - kot je pojasnila na Twitterju tega sploh ni vedela -, saj se je po Šarčevih besedah ponudila priložnost za kandidata »iz tega območja«.
18.54 Manfred Weber se je na zasedanju parlamentarne skupine odpovedal svojemu mandatu spitzenkandidata za vodenje evropske komisije. »Tu se je lani septembra začelo moja pot spitzenkandidata in tu se končuje,« je bilo njegovo sporočilo.
17.53 V Bruslju se bo predvidoma kmalu pokadil beli dim. Predsednik evropskega sveta Donald Tusk je tvitnil, da »smo bliže in bliže«. Socialisti so sicer odločno proti predlogu, da bi Ursuli von der Leyen postala šefica evropske komisije . V njihovih vrstah v evropskem parlamentu velja za nesprejemljivo. Njen rojak, nekdanji predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz, je odločno proti njej - razglasil jo je za najšibkejšo ministrico. Padec Fransa Timmermansa je v njegovih zmaga Orbana&Co.
16.06 Predsednik evropskega sveta Donald Tusk je za prihodnjo predsednico evropske komisije predlagal Nemko Ursulo von der Leyen.
15.24 Ena od neznank scenarija, po katerem bi Ursula von der Leyen postala prihodnja predsednica evropske komisije, je stališče parlamenta. Ker ni bila spitzenkandidatka na volitvah, se bodo gotovo pojavili številni resni dvomi v več skupinah.
14.49 Po neuradnih informacijah želijo socialisti predsedniški položaj v evropskem parlamentu za celotnih pet let. Začetek zasedanja vseh voditeljev je še enkrat preložen, na 15.15.
14.15 Posvetovanja še trajajo. Neuradno je na mizi predlog, ki sta ga pripravili Nemčija in Francija. Vodenje evropske komisije bi prevzela nemška ministrica za obrambo Ursula von der Leyen (EPP). Predsednica ECB bi postala direktorica IMF, Francozinja Christine Lagarde. Visoki predstavnik za zunanjo politiko bi postal Slovak iz socialističnega tabora Maroš Šefčovič (S&D). Nizozemec Frans Timmermans (S&D) in Danka Margrethe Vestager (ALDE) bi dobila vpliven podpredsedniški položaj v evropski komisiji. Evropski svet bi vodil Belgijec Charles Michel (ALDE). Evropski parlament bi 2,5 leta vodila Manfred Weber (EPP) in nato 2,5 leta politik iz ALDE ali S&D. Po eni od različic bi predsednik parlamenta postal bolgarski socialist Sergej Stanišev, zunanjepolitični predstavnik pa Josep Borrell.
13.01 Začetek je spet preložen, na 14. uro. Potekajo intenzivna pogajanja na vseh ravneh.
12.37 V zadnjih dneh se je kot kandidatka za vodenje evropske komisije omenjala nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen. V različnih nemških vladah pod vodstvom kanclerke Angele Merkel je že od leta 2005. Odraščala je v Bruslju. Njeno imenovanje bi pomenilo, da noben drugi Nemec ne bi dobil katerega od drugih vodilnih položajev.
12.31 »To ni [televizijska oddaja] Evropa išče superzvedo,« je glede iskanja vodilnih kadrov za EU povedal luksemburški premier Xavier Bettel. Izhod iz slepe ulice bo kljub temu kar težka naloga.
12.09 Češki premier Andrej Babiš, ki sicer prihaja iz liberalne skupine (Alde), je izjavil, da je Frans Timmermans za njih povsem nesprejemljiv (v angleščini no-go). Štiri višegrajke – njihovi voditelji na vrhu prihajajo iz štirih političnih družin, niso edine nasprotnice. Proti njemu je tudi Italija in še katera od članic.
11.56 Na vrhu EU spet zavlačevanje. Začetek, najprej predviden za 11. uro, je preložen za 2 uri. Potekajo dvostranski in širši sestanki. Vsak od skupin ima seveda svoje načrte, zato razplet ostaja nepredvidljiv.
11.33 Voditelji članic prihajajo na vrh z bolj nejasnimi sporočili. »Bomo videli, kaj se bo zgodilo,« je na vprašanje hrvaških novinarjev odgovoril slovenski premier Marjan Šarec. Njegov hrvaški kolega Andrej Plenković je napovedal, da so se pojavile nove ideje in da bo danes dosežena rešitev. Bolgarski premier Bojko Borisov je - videti je bilo kot šala – pojasnil, da je za šefa komisije predlagal - Plenkovića. Oba sta sicer del EPP.
10.57 V skupini EPP v evropskem parlamentu vztrajajo, da jim pripada mesto predsednika evropske komisiji, saj so zmagali na volitvah. Vztrajajo pri vodilnem kandidatu Manfredu Webru in nimajo načrta B, ki je bil izbran demokratično in ima njihovo podporo. Fransa Timmermansa kot kandidata za predsednika evropske komisije zavračajo. Izražajo tudi nasprotovanje kupčijam za zaprtimi vrati in trgovini s političnimi položaji.
10.51 »Dela se bomo lotili z novo kreativnostjo,« je ob prihodu na vrh povedala nemška kanclerka Angela Merkel. Da bi dosegli rešitev, bi se po njenem mnenju vsakdo moral premakniti. Merklova odhaja v novi krog pogajanj »vesela in odločna«.
10.43 Politicov Playbook poroča, da so v noči na ponedeljek na vrhu EU opazili generalnega sekretarja evropske komisije Martina Selmayrja, ko je vstopal v prostore hrvaške delegacije.
10.40 Kot je znano, je Slovenija kar prožna v bruseljskem kadrovanju. Nasprotuje pa imenovanju hrvaškega premiera Plenkovića na katerokoli vodilno funkcijo.
10.33 Zanimiv članek je objavil dolgoletni dopisnik pariškega Liberation Jean Quatremer. V njem namiguje, da je v ozadju »potiskanja naprej« hrvaškega premiera Andreja Plenkovića vplivni generalni sekretar evropske komisije Martin Selmayr. V svojem blogu še piše, da je Selmayr v slovensko-hrvaški zgodbi odkrito delal za interese Zagreba. Tudi v odgovoru evropske komisije na vprašanja Sodišča EU naj bi bila razvidna Selmayrjeva podpora Hrvaški, s čimer da se spodkopava arbitražna razsodba.
10.13 Pred začetkom podaljška, ki je napovedan za 11. uro potekajo številna usklajevanja med voditelji in v okviru političnih družin. Posebno vlogo še igra dogajanje v evropskem parlamentu, ki se je zbral na ustanovnem zasedanju v Strasbourgu.
