Belorusija, obljubljena dežela – vsaj ta hip

Jaka Malus je šel poleti v najbolj zaprto državo v Evropi, zdaj je v najbolj odprti državi v Evropi. Belorusija je praktično edina na stari celini, ki je novi koronavirus ni zamrznil. Tam življenje poteka skoraj povsem normalno. Malus pa je verjetno ta čas najbolje pripravljeni in najbolj zadovoljni slovenski rokometaš ...

»Ravno smo končali trening,« je iz Bresta, kjer igra za tamkajšnji Meškov, sporočil Malus. Trening? Tako čudno in tako nostalgično se to sliši v času, ko je šport praktično ugasnil. Njegovi kolegi po vsej celini že tri tedne pogrešajo dnevno rutino, delajo vaje sami, zaprti med štirimi stenami, le najbolj srečni lahko gredo na tek v naravo ali v fitnes. Pogrešajo žogo, igro, tekme, in lahko le zavidajo 23-letnemu srednjemu zunanjemu igralcu, ki se je v Belorusijo odpravil iz Celja Pivovarne Laško.
 

Šestnajst ur vožnje za eno tekmo

Kako se počuti eden najbolje »natreniranih« slovenskih športnikov ta hip? »Mešane občutke imam. Tudi nekaj slabe vesti, če se pošalim. Ne, gre bolj za sočustvovanje do drugih. Rekel bi, da smo morda res najbolj 'natrenirani', po drugi strani pa povsem brez občutka za situacijo. Pri nas je vse dokaj normalno, danes smo imeli trening s celotno ekipo. Edina razlika je v tem, da se zdaj liga igra v praznih dvoranah. V soboto gremo v Gomel. Običajno tam prespimo, tokrat pa gremo z avtobusom neposredno na tekmo in potem takoj nazaj. Čaka nas kakih osem ur vožnje v vsako smer, tako da povsem normalno vendarle tudi pri nas ni več.«



Pri beloruskih prvakih je precej tujih rokometašev, poleg Malusa še dva Slovenca, nekdanji reprezentant Simon Razgor in trener vratarjev Rolando Pušnik. Iz Celja je v Brest odšel tudi Francoz William Accambray. Imajo še po dva Hrvata in Srba, po enega Bosanca in Črnogorca. Vsi ti imajo vendarle bolj jasno sliko o dogajanju onkraj zadnje železne zavese v Evropi.

»Pogovarjamo se s svojimi doma in vemo, kako se varnostni ukrepi za preprečevanje širjenja virusa stopnjujejo. Čudno je, iz tedna v teden čakamo, kaj se bo zgodilo. Pridejo govorice, da se zna tudi pri nas ustaviti liga, ampak potem nov teden, novi treningi, nove tekme. Zdaj smo se že kar prepustili toku, igramo normalno, delamo normalno. Ko bodo rekli, ostanite doma, bomo ostali doma, do takrat pa vse po starem,« je sporočil Malus, kapetan kadetske reprezentance Slovenije, ki je leta 2015 osvojila srebrno kolajno na SP v Rusiji.
 

Naslov prvaka zagotovljen

Preventivnih ukrepov je v Belorusiji, kjer so uradno zabeležili 163 primerov okužbe in eno smrtno žrtev, zelo malo. »V nekaterih trgovinah so že narisali črte, ki naj bi določale razdaljo med kupci, drugače pa nič posebnega. Ne vem, kako bo šlo naprej. Pravijo, da ni čas za paniko. Ko se je vse skupaj začelo, smo pričakovali čisto karanteno, pa se je zgodilo čisto obratno. Ne pritožujem se, delujemo po ustaljenem ritmu, nazadnje smo premagali Minsk in si zagotovili naslov prvakov. Zdaj smo mirni in čakamo, kaj se bo zgodilo.«



Vseeno je življenjski utrip v mestu ob meji s Poljsko malce drugačen, vsaj za »balkansko« kolonijo. »Prej smo se ob prostem času veliko družili na kavicah, šli skupaj na kosilo, večerjo. Zdaj pa poskušamo biti čim več doma. V klubu so nam svetovali, naj se ne zadržujemo preveč na javnih mestih. Ampak če je 15 igralcev discipliniranih in se drži pravil, je dovolj, da gre eden ven in nas vse okuži v sekundi. Zato ne vem, koliko smisla ima vse to,« je povedal Malus, ki ima stike z rokometaši po vsej Evropi.

»Vsi se čudijo, kako to, da mi še vedno igramo. Je pa zanimivo, ker zdaj vsi spremljajo beloruski šport, nogometno, hokejsko in rokometno ligo. Če nič drugega, je to dobra promocija za državo, o kateri se je prej vedelo zelo malo,« pravi Malus, ki ima pogodbo z Meškovom tudi za naslednjo sezono.



Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko svet zabava z izjavami, kakršna je, da naj se ljudje razkužujejo z vodko in jo potem popijejo, da je bolje umreti pokončno kot živeti na kolenih, ter da virusa nikjer ni na spregled. Malus si ni mogel zamisliti, da bo njegova prva postaja v tujini država, ki bo praktično čez noč zaslovela po svetu: »Šalimo se, kako se prej vso sezono o nas sploh ni govorilo, zdaj pa sta tako država Belorusija kot njeni športniki povsod v ospredju. Iz teme smo prišli na svetlobo. Velika reklama za beloruski šport.«


 

RZS ima njegovo številko

Sezona je pri koncu, kmalu bo čas za vrnitev v domovino. Ampak tukaj se lahko zalomi, saj je večina držav, tudi Slovenija, skoraj neprodušno zaprla meje. »Ne vem, kaj naj pričakujem glede na to, da so vse druge države zaprte, mi pa odprti. Zadnja tekma naj bi bila 23. maja v finalu pokala. Pred tem je v soboto omenjena ligaška tekma, potem pa 20 dni pavze, ker je bil termin namenjen reprezentančnim akcijam. Kaj se bo zgodilo v teh treh tednih, ne ve nihče. Doma o vrnitvi še nisem govoril z nikomer,« je povedal Malus, ki v Belorusiji živi sam.



»Celo bolje je, kot sem pričakoval. Glede organizacije kluba, čistoče mesta, kakovosti življenja, vsega,« prestopa v Brest ne obžaluje Malus, ki je zadovoljen tudi s svojo formo. Na zadnji tekmi lige prvakov je dosegel kar 10 golov: »Sezona se je za nas začela slabše, a potem smo se uigrali in zdaj zares dobro delujemo. Tudi moja forma se je stopnjevala.«

Če bodo junija kvalifikacije za SP 2021 v Egiptu proti Srbiji, bo selektor Ljubomir Vranješ težko spregledal Malusa, ki bi utegnil biti takrat med redkimi igralci, ki bo še znal normalno teči in metati žogo. Na letošnjem EP ga ni bilo ... »Mogoče pa bo zdaj res prišel čas zame. Na RZS imajo mojo številko.«