Beović: Učinkovitost cepljenja je upadla
Veljavnost potrdil cepljenja naj bi za zdaj ostala neomejena. Vodja svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović je na eni od novinarskih konferenc sicer nakazala možnost, da bi veljavnost teh potrdil omejili, a za zdaj glede morebitnega pogojevanja pogoja PCT s tretjim odmerkom spremljajo prakso tujih držav in vzporedne študije varnosti. Na podlagi tega se bodo lahko odločali enkrat v prihodnosti, je povedala za Delo in dodala, da se zanimanje za tretji odmerek sicer povečuje.
Prebolevnikom covidno potrdilo velja šest mesecev, medtem ko je trenutno veljavnost potrdil cepljenih neomejena. Kot je v začetku novembra pojasnila Beovićeva, »prebolelost v EU, razen posameznih držav, šteje 180 dni. Zaščita je gotovo daljša, to stanje bi lahko podaljšali, a potem bi morali imeti dve potrdili, za notranje potrebe in za mejo, kar je po mnenju ljudi, ki se s tem ukvarjajo, zapleteno.«
Večjih sprememb zaenkrat ni pričakovati
Beovićeva se je s popoldansko izjavo za javnost oglasila po sestanku s posvetovalno skupino, ki jo vodi. Kot je povedala, kakšnih večjih sprememb trenutno ni pričakovati, glede morebitnega pogojevanja PCT s tretjim odmerkom pa je znova poudarila, da učinkovitost bazičnega cepljenja traja le določen čas, nakar so potrebni poživitveni odmerki. To je sicer po njenem mnenju podobno cepljenju s številnimi drugimi cepivi.
»Verjetno je, da se bo sčasoma uveljavila cepilna shema proti covidu-19, ki bo vsebovala tudi poživitvene odmerke. V tem primeru bo veljalo, da bo oseba cepljena, ko bo cepljena s celotno shemo.«
Kot je dodala, je v Evropi cepilna shema prepuščena državam članicam, in sicer glede na epidemiološke situacije v njih. »Glede na našo epidemiološko situacijo smo med državami, ki se bodo verjetno hitreje odločile za spremembe, a zaenkrat nismo tako daleč.«
Upad učinkovitosti cepljenja najopaznejši pri okužbah, najmanj pri sprejemu v intenzivne terapije
Učinkovitost cepljenja je sicer po besedah Beovićeve upadla, kar velja tako za preprečevanje okužb, kjer je upad najizrazitejši, kot za sprejeme v bolnišnice in v intenzivne terapije. »V vseh teh primerih se razlika pozna, v najmanjši meri pri sprejemih na intenzivne terapije. Padanje zaščite pred okužbo je pomembno tudi iz epidemioloških razlogov. Več kot je okuženih, večja je možnost širjenja okužb naprej.«
Raziskav, kako dolgo bo učinkoval poživitveni odmerek, sicer še ni, je dodala. »Ne more jih biti, ker ta čas še ni minil. Cepiva imamo manj kot eno leto, v tem času pa smo opazili, da zaščita cepljenih dejansko upada,« je dodala. »Vedno bolj postaja jasna potreba, da se cepijo vsi, ki so bili bazično že cepljeni.«
Beovićeva je opozorila tudi na možnost petega vala epidemije, sicer pa je že pred popoldansko izjavo pojasnila, da če se bo glede veljavnost potrdil kaj spremenilo, sploh če bo dokazilo C pogojeno s tretjim odmerkom, bodo ljudje o tem obveščeni vsaj dva, tri mesece prej. V nekaterih drugih evropskih državah sicer ukrepe zaostrujejo, Avstrija namerava kot prva evropska država s februarjem uvesti obvezno cepljenje, o tem naj bi razmišljala tudi Nemčija, italijanska vlada pod vodstvom Maria Draghija pa po poročanju STA razmišlja tudi o skrajšanju veljavnosti potrdila o cepljenju, ki naj bi ga kmalu skrajšali z 12 na devet mesecev.
Fafangla skrbi predvsem osnovno cepljenje
Na Twitterju se je zvečer odzval epidemiolog Mario Fafangel. Prepričan je, da je potrebno pred uvedbo novih cepilnih shem in napovedovanjem morebitnih novih valov poskrbeti za pomanjkljivo osnovno cepljenje.
S poživitvenim odmerkom je bilo doslej po navedbah vlade proti covidu-19 cepljenih 242.219 ljudi
Poživitveni odmerek posvetovalna skupina za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) trenutno posebej priporoča starim 50 let ali več, posebej ranljivim kroničnim bolnikom ne glede na starost, stanovalcem domov za starejše in drugih socialnovarstvenih zavodov, družinskim članom imunsko oslabelih oseb in posebej ranljivih kroničnih bolnikov ter osebam z večjo poklicno izpostavljenostjo. V skupino slednjih po besedah Beovićeve spada predvsem zdravstvo, socialno varstvo, šolstvo, sem pa sodi tudi gostinstvo in športniki, ki so v stiku s številnimi ljudmi. Vsak naj zase presodi, ali sodi v takšno skupino, in se gre cepiti, je pred časom poudarila Beovićeva. STA